Jedro

Predmet izpolnitve obveznosti oz. dolgovana stvar po kupoprodajni pogodbi je nepremičnina – stanovanje, pri čemer se izročitev opravi s primopredajnim zapisnikom (5.čl. pogodbe), ne pa s ključi, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Glede na navedeno pa predmeta obveznosti, ki je stanovanje, ni mogoče sprejeti v sodni depozit, saj sama narava predmeta obveznosti to ne dopušča.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog predlagatelja z dne 20.3.2007 za sprejem ključev vrat štirisobnega stanovanja z ident.št. 002 v izmeri 152,95 m2, ki se nahaja v pritličju stanovanjske stavbe na parceli št. 32196/6 k.o. ... v sodni depozit zavrne.

Predlagatelj je dolžan povrniti nasprotni udeleženki njene stroške pritožbenega postopka v višini 168,54€, v roku 15 dni, v primeru zamude za zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Predlagatelj nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu predlagatelja in v sodni depozit sprejelo ključe vrat štirisobnega stanovanja z ident.št. 002 v izmeri 152,95 m2, ki se nahaja v pritličju stanovanjske stavbe na parceli št. 32196/6 k.o. ..., tako da se hranijo v računovodstvo Okrožnega sodišča v Kopru. Nasprotni udeleženki je naložilo, da v roku petih let prevzame ključe pod pogojem, da predlagatelju pred tem plača 7.500,00 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa, sicer bo pravica do prevzema zastarala in bo posest ključev pripadla državi Republiki Sloveniji. Odločilo je tudi, da predlagatelj nosi stroške postopka.

Zoper sklep se pritožuje po svojem pooblaščencu nasprotna udeleženka. Mnenja je,da je sodišče kršilo materialno pravo, saj ne obstajajo z zakonom predvideni pogoji za izdajo sklepa, kršena so tudi postopkovna pravila, zato predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijano odločbo razveljavi in zavrne predlog za sodni depozit, predlagatelju pa naloži plačilo njenih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje sodne odločbe dalje. Najprej nasprotna udeleženka opozarja na dejstvo, da v danem primeru niso mogli nastopiti razlogi, ki bi na predlagateljevi strani opravičevali izpolnitev obveznosti s simbolično predajo ključev stanovanja. Predlagatelj sam poudarja, da kupnina za stanovanje še ni bila plačana. V 5.čl. prodajne pogodbe pa izhaja, da se prodajalec-predlagatelj zavezuje izročiti nepremičnino do 31.12.2006 oz. po plačilu celotne kupnine. Predlagateljeva obveznost glede izročitve stanovanja v posest torej ne bi mogla dospeti pred plačilom celotne kupnine. Pri nasprotni udeleženki pa zamuda sploh še ni mogla nastopiti, saj jo predlagatelj še ni obvestil, da so dela na nepremičnini končana, ter ji omogočil pregled nepremičnine, kaj šele, da bi jo seznanil s pridobitvijo uporabnega dovoljenja, niti še ni realiziral določbo 7.čl. pogodbe (pridobitev zemljišča okrog stanovanja). Navedbe o domnevnih dosedanjih neuspešnih poskusih uskladitve nesoglasij glede predaje stanovanja, so neresnične. Predlagatelj ne upošteva dejstva, da je med strankama sporen sam predmet prodaje, saj vse do danes nasprotni udeleženki ni izročil splošnih pogojev za prodajo stanovanja, ki morajo biti sestavljeni v obliki notarskega zapisa in bi ji morali biti izročeni najkasneje ob podpisu prodajne pogodbe. V zvezi s predmetom prodaje, se tudi niso sklepali nobeni aneksi k prodajni pogodbi, zato so navedbe o dodatno naročenih delih neresnične in zanje predlagatelj ni predložil nobenih dokazil. Sicer pa nasprotna udeleženka meni, da je v tem postopku nujna soudeležba drugega kupca I.Š., ki pa ga napadeni sklep ne upošteva. Predlagatelj je tako zgrešil pri pasivni legitimaciji glede nasprotnih udeležencev. Neutemeljena je trditev, da naj bi izročitev nepremičnine nasprotni udeleženki, pomenila tudi izročitev kupcu I.Š. Sklep o depozitu, ki ne upošteva obeh pogodbenih strank prodajne pogodbe torej tudi I.Š., je neupošteven, saj le oba kupca skupaj predstavljata nasprotno stranko. Sicer pa je napadeni sklep nezakonit tudi zaradi tega, ker v primeru, ko je izročitev nepremičnina, dolžnik ne more zahtevati, da sodišče sprejme v hrambo ključe vhodnih vrat. Dolgovane stvari – stanovanja ni mogoče hraniti pri sodišču. Ob zatrjevani upniški zamudi, v kolikor bi jo predlagatelj dokazal, bi moral predlagatelj predlagati takšno izpolnitev, ki ustreza naravi predmeta obveznosti, tako da se njegova vrednost po nepotrebnem, zlasti zaradi neprimerne hrambe, ne zniža. Recimo drugi osebi. Ob takšni hrambi kot jo je predlagal predlagatelj in jo je sodišče sprejelo, se vrednost stanovanju zmanjšuje, sploh, ker le-to še ni v celoti zgrajeno. Položitev stvari kot jo je dovolilo sodišče, je v nasprotju z namenom tega instituta, saj v svojem bistvu predstavlja kaznovanje upnika, kateremu se njegov položaj slabša z nižanjem vrednosti stvari.

Predlagatelj je podal odgovor na pritožbo v katerem navaja, da ugovarja pritožbenim navedbam, saj se je namreč ravno zaradi želje po izročitvi nepremičnine odločil za postopek sodnega depozita, saj ne želi biti zaradi ravnanj nasprotne udeleženke sankcioniran.

Pritožba je utemeljena.

V 168.čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) je določeno, da sodišče sprejeme v sodni depozit denar, dragocene kovine in izdelke iz teh kovin in vrednostne papirje, če se lahko vnovčijo, če je tako določeno s posebnim zakonom (1.odst.), ter da mora sodišče v sodni depozit sprejeti tudi druge predmete, če je z zakonom določeno, da lahko dolžnik položi predmet svoje obveznosti pri sodišču (2.odst.). V 302.čl. Obligacijskega zakonika (OZ) je določeno, da lahko, če je upnik v zamudi, dolžnik položi zanj dolgovano stvar pri sodišču. Kot izhaja iz razlogov sklepa in tudi iz navedb v predlogu je predmet izpolnitve obveznosti oz.dolgovana stvar po kupoprodajni pogodbi sklenjeni med predlagateljem kot prodajalcem ter nasprotno udeleženko in I.Š. kot kupcema z dne 11.5.2006 (priloga A2), zaradi izpolnitve katere je podan predlog za sodni depozit, nepremičnina – stanovanje, pri čemer se izročitev opravi s primopredajnim zapisnikom (5.čl. pogodbe), ne pa ključi, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Glede na navedeno pa predmeta obveznosti, ki je stanovanje, ni mogoče sprejeti v sodni depozit, saj sama narava predmeta obveznosti to ne dopušča. V obravnavanem primeru pa bi zakonsko podlago za sodni depozit moral določati Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES), na podlagi katerega je bila tudi sklenjena kupoprodajna pogodba za obravnavano stanovanje. Slednji pa nima določb o sodnem depozitu. Ima pa določbe, ki v bistvu zasledujejo iste učinke kot sodni depozit in urejajo vprašanje prevzema nepremičnine tudi v primeru, ko se kupec brez utemeljenega razloga ne odzove na poziv prodajalca na prevzem, ali če kupec brez razloga odkloni prevzem, ali če prodajalec odkloni izročitev nepremičnine, ker kupec hkrati z izročitvijo in prevzemom nepremičnine ni pripravljen plačati neplačanega dela kupnine, zmanjšane za morebitni zadržani znesek kupnine po 2., 3. oz. 4. odst. 15.čl. tega zakona, ter posledice prevzema – na kupca preide tveganje naključnega uničenja ali poškodovanj, kupec nosi vse stroške, povezane z uporabo nepremičnine in tudi sorazmeren del stroškov skupnih delov (5., 6. in 7.odst. 19.čl.). Tako, da če, predlagatelj kot navaja v odgovoru na pritožbo, res želi nepremičnino izročiti kupcema, da zaradi neizročitve ne bi bil sankcioniran, ima možnost to storiti po navedenih določilih ZVKSES, nikakor pa za izročitev stanovanja nima podlage za sodni depozit ključev. Upoštevaje navedeno, pritožbeno sodišče na ostale pritožbene navedbe, ki niso odločilne za odločitev, ni odgovarjalo.

Glede na to, da niso izpolnjeni pogoji za predlagani sodni depozit je pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava, izpodbijani sklep spremenilo in predlog zavrnilo (3.tč. 365.čl. ZPP v zvezi s 37.čl. ZNP v zvezi s 172.čl. ZNP).

Ker je nasprotna udeleženka s pritožbo uspela, ji je predlagatelj dolžan povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 168,54 €, kateri so odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo (stroški zastopanja - 137,70 €, materialni stroški - 2,75€ in 20%DDV -28,09 €), v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (154.,155.čl. in 165.čl. ZPP).

Predlagatelj nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka, saj njegov odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k razjasnitvi zadeve (154., 155. čl. in 165. čl. ZPP).