Jedro

Tožeča stranka je plačilo računa, ki sicer glasi na upravičenca, dokazovala s predložitvijo kompenzacijske pogodbe, sklenjene med povezani osebami. Zato dokazilo o plačilu ne dokazuje, da je upravičenec poravnal svojo obveznost.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka

Obrazložitev

1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, je z izpodbijano odločbo zahtevku za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev, št. 33150-178/2012/6 z dne 15. 10. 2012, ki ga je vložil A.A. s.p., delno ugodila v višini 99.101,40 EUR, del zahtevka v višini 98.488,80 EUR pa zavrnila. Odločitev temelji na ugotovitvi, da so bila stranki odobrena nepovratna sredstva v višini do 197.590,20 EUR za sofinanciranje iz ukrepa 311: diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti v nekmetijske dejavnosti za leto 2012, razpisana z javnim razpisom z istim naslovom (Uradni list RS, št. 109/2011, v nadaljevanju Javni razpis). Sredstva so bila odobrena po postopku in pogoji navedenimi v Uredbi o ukrepih 1., 3. in 4. osti Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 in Javnem razpisu.

2. Dne 31. 8. 2015 je bila pri stranki opravljena kontrola na kraju samem, o kateri je bil sestavljen zapisnik, ki ga je stranka podpisala. Iz tega zapisnika izhaja, da je v okviru računa št. 188/2014 z dne 30. 12. 2014, ki ga je izdalo podjetje B. d.o.o., kontrola na terenu ugotovila določena odstopanja zabeležena v zapisniku. Stranka ima pri navedenem računu presežek v znesku 35.599,09 EUR brez DDV, skupni znesek neupravičenih stroškov v okviru tega računa pa znaša 15.339,26 EUR. Ker ima stranka pri tem računu presežek, se neupravičeni stroški, ugotovljeni ob kontroli na terenu, pokompenzirajo s presežkom.

3. Iz zapisnika z dne 31. 8. 2015 izhaja tudi, da je kontrola na terenu pri pregledu računa 064/2014 z dne 30. 12. 2014 ugotovila določena odstopanja med zaračunanimi postavkami ter dejanskim stanjem na terenu. Tako je bilo ugotovljeno, da dobavljeni stoli niso takšni kot so zaračunani, zato postavka 1. na tem računu v skupnem znesku 35.200,00 EUR, brez DDV, predstavlja neupravičen strošek financiranja. Nadalje iz zapisnika izhaja, da postavka 8 na računu ni identična zaračunani. Nanaša se na inox nevtralni točilni pult, ki je na kraju samem drugačnih dimenzij, kot je zaračunan, tako, da neupravičen strošek v tej postavki znaša 3.655,00 EUR, brez DDV.

4. Pri računu 064/2014 z dne 30. 12. 2014 je Agencija v okviru administrativnega pregleda ugotovila tudi, da stranka ni predložila ustreznega dokazila o delnem plačilu navedenega računa v znesku 73.198,60 EUR in da predložena dokazila izkazujejo, da je plačilo izvedlo podjetje C. d.o.o., stranka pa ustreznega dokumenta, iz katerega bi izhajala podlaga, da je to podjetje plačalo strankino obveznost, ni predložila. Skladno s podpoglavjem IV/3. Pogoji, ki jih mora upravičenec izpolnjevati ob vlaganju zahtevka za izplačilo sredstev, se morajo vsi računi in dokazila glasiti na upravičenca. Kolikor se ne, je treba izkazati upravičenost le-tega ter zagotoviti ustrezno sledljivost. Prvostopenjski organ je pri pregledu kompenzacijske pogodbe z dne 31. 12. 2014, sklenjeno med A.A. s.p. in C. d.o.o., katere vsebina je pobot terjatev oziroma obveznosti med navedenima subjektoma ugotovil, da ne ustreza zadostni sledljivosti, da je podjetje C. d.o.o. v imenu A.A. s.p. plačalo zadevni račun po predračunu. Iz tega je bilo zaključiti, da se zadevno dokazilo o plačilu ne glasi na upravičenca A.A. s.p., prav tako pa stranka ni predložila ustreznih dokazil, iz katerih bi izhajalo upravičenje, da je nekdo drug izpolnil njegovo obveznost plačila. Stranka ima pri računu št. 064/2014 z dne 30. 12. 2014, v znesku 82.960,00 EUR brez DDV presežek v znesku 886,00 EUR, ki se pokompenzira z višino ugotovljenih neupravičenih stroškov iz kontrole na terenu, to je z zneskom 38.855,00 EUR brez DDV in tako po kompenzaciji znaša znesek neupravičenih stroškov kontrole na terenu 37.969,00 EUR. Zaradi vsega navedenega se celoten račun 064/2014 šteje kot neupravičen strošek za izplačilo sredstev.

5. Strošek ugotovljenih pomanjkljivosti pri kontroli na terenu in neupravičen strošek administrativne kontrole skupaj predstavljata neupravičen strošek v višini 82.074,00 EUR, brez DDV. Strankina naložba je sofinancirana 60%, kar pomeni, da neizplačan znesek zaradi ugotovljenih neupravičenih stroškov predstavlja 60% ugotovljenega neupravičenega stroška, to je 49.244,40 EUR. Če razlika med neupravičenimi stroški, ki se priznajo na podlagi vloženega zahtevka za izplačilo sredstev in višino stroškov, ki jih upravičenec uveljavlja v zahtevku za izplačilo sredstev presega 3%, se za razliko uporabi sankcija znižanja zneska v skladu s 30. členom Uredbe 65/2011 EU. V konkretnem primeru znesek znižanja znaša 49.244,40 EUR oziroma 24,92%. Skupno znižanje zahtevka je tako znašalo 98.488,80 EUR. Navedeni znesek predstavlja znesek 49.244,40 EUR zaradi ugotovljenih neupravičenih stroškov in znižanje v vrednosti 49.244,40 EUR, zaradi preseganja dovoljenega praga 3% - sankcija.

6. Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev postopkovnih pravil in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da so razlogi zavrnitve priznanja stroškov neutemeljeni iz razloga protispisnosti in iz razloga nedopustnega diskrecijskega odločanja. Neutemeljena in protispisna je trditev, da zaračunani stoli ne ustrezajo stolom na kraju samem. Ves čas postopka se je navajalo „npr.; Murales stol 2020“. Ta navedba se je uporabljala ob hkratni navedbi „dobava gostinskih stolov iz kakovostnega masivnega lesa in visoko kvalitetne prevleke sedalnega in naslonjalnega dela“. Slednje izhaja tako iz prijavnega obrazca, kot računa št. 064/2014 z dne 30. 12. 2014. Prav tako je neutemeljeno sklicevanje na zavrnitev računa pri poziciji 8, inox nevtralni točilni pult, saj gre za le minimalni odstop od zapisanih mer, ki so ga povzročile praktičnega potrebe prostora, sicer pa izmere v skupnem seštevku ostajajo nespremenjene.

7. Plačilo sredstev na podlagi računa družbe D. št. 064/2014 z dne 30. 12. 2014 je bilo zavrnjeno neupravičeno. Tožeča stranka pojasnjuje, da A.A. s.p., C. d.o.o. in D. d.o.o. niso povezane družbe, ne po prvem odstavku 527. člena Zakona o gospodarskih družbah, ne po 16. in 17. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2). Ta račun je delno, v višini 73.198,00 EUR, plačala družba C. d.o.o., na podlagi obstoječega dolga do A.A. s.p.. Kompenzacijski poboti med obema podjetjema so zakoniti in dovoljeni instrument za medsebojno zaprtje vzajemnih, istovrstnih in zapadlih terjatev. Glede na navedeno tožeča stranka sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter vrnitev zadeve v postopek ponovnega odločanja. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

8. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem je pojasnila oziroma povzela razloge za svojo odločitev ter sodišču predlagala zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

9. Tožena stranka je v dopolnitvi tožbe, prvi pripravljalni vlogi dodatno pojasnila zakaj se ne strinja z zavrnitvijo zneskov pri spornem računu št. 064/2014 z dne 30. 12. 2014. Toženi stranki očita, da izpodbijana odločba ni obrazložena v skladu z določbo 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

K I. točki izreka:

10. Tožba ni utemeljena.

11. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla utemeljene razloge za svojo odločitev, zato sodišče v celoti sledi njeni obrazložitvi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sodišču, v nadaljevanju: ZUS-1). V zvezi z navedbami tožeče stranke pa še dodaja:

12. Po določbi prvega odstavka 53. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) strankam, katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za ta namen zagotovljena sredstva, pristojni organ izda odločbo o pravici do sredstev. V skladu s to določbo je upravni organ tožeči stranki izdal odločbo z dne 16. 10. 2012, pri čemer je upošteval določbe relevantnih predpisov in Javnega razpisa ter odločil, da se tožeči stranki za sofinanciranje iz ukrepa Diverzifikacja v nekmetijske dejavnosti, ki je bila razpisana z Javnim razpisom za ukrep 311, odobrijo nepovratna sredstva programa razvoja podeželja sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, v višini do 197.590,20 EUR, za nakup gostinske opreme, peči na lesno biomaso in adaptacijo objekta.

13. Izpodbijana odločba je bila izdana v skladu s 56. členom ZKme-1, po katerem stranke za izplačilo sredstev vlagajo zahtevke (prvi odstavek te določbe); če zahtevku stranke ni v celoti ugodeno, pristojni organ o zahtevku odloči z odločbo (tretji odstavek te določbe); zahtevek, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev, organ z odločbo zavrne (četrti odstavek te določbe). Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je tožeča stranka k dne 31. 12. 2014 vložila zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev v višini 197.590,20 EUR.

14. Javni razpis v točki IV/1 opredeljuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni ob oddaji vloge. Med drugim v 8. točki tega poglavja, ki se nanaša na naložbe, določa, da če se vlagatelj v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ne šteje za naročnika, mora v skladu z drugim odstavkom 120. člena Uredbe PRP, za stroške vseh storitev, dobav, del in opreme, ki so višji od 10.000 EUR, brez DDV, pridobiti tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh medseboj neodvisnih ponudnikov, prav tako pa pri izvedbi naložbe ne sme sodelovati s podjetji ali posamezniki, s katerimi bi zaradi sodelovanja lahko prišlo do dogovarjanja o netržnih pogojih poslovanja. Javni razpis v točki IV/3 določa tudi pogoje, ki jih mora upravičenec izpolnjevati ob vlaganju zahtevka za izplačilo sredstev. Tako mora v skladu s 6. točko teh pogojev, ki temelji na drugem odstavku 127. člena Uredbe PRP, biti naložba ali del naložbe na katerega se zahtevek za izplačilo sredstev nanaša, zaključen in vsi računi plačani. Zahtevku mora upravičenec priložiti dokazila, med drugim tudi originalne izvode računov oziroma overjenje fotokopije računov ter dokazila o plačilih (overjena kopija položnice oziroma blagajniškega prejemka ali originalno potrdilo banke o izvršenem plačilu), v 7. točki poglavja IV/3, pa je zahtevano, da vsi računi in dokazila glasijo na upravičenca.

15. V obravnavani zadevi je sporna utemeljenost zahtevka za izplačilo predloženega računa, št. 064/2014, za dobavo gostinske opreme za objekt X., v skladu s priloženo specifikacijo v skupnem znesku 82.960,00 EUR brez DDV, ki ga je izdala družba D. d.o.o. Iz navedenega računa je razvidno, da se nanaša na mizarska dela in opremo, in sicer dobavo gostinskih stolov iz kakovostnega masivnega lesa in visoko kvalitetne prevleke sedalnega in naslonjalnega dela (npr. Murales stol 2020) z dodatno prevlečenim naslonjalom, v višini 35.200,00 EUR; dobavo gostinskih miz iz kakovostnega masivnega lesa v višini 23.290,00 EUR; dobavo hlajenega retro pulta v višini 6.450,00 EUR; inox nevtralnega retro pulta v višini 2.125,00 EUR; inox pulta za postavitev Green Eggov dim v višini 1.275,00 EUR; inox hlajeni točilni pult v višini 3.315,00 EUR; ogrevan točilni pult v višini 1.513,00 EUR; inox nevtralni točilni pult v višini 3.655,00 EUR; ledomat icematic 25 kg v višini 1.792,00 EUR in podpultni pomivalni stroj Winterhalter v višini 4.345,00 EUR, skupaj 82.960,00 EUR.

16. V zadevi so bila na podlagi kontrole na terenu ugotovljena odstopanja med zaračunanimi postavkami in dejanskim stanjem na terenu, in sicer v postavki, ki se nanaša na dobavo gostinskih stolov v skupnem znesku 35.200,00 EUR in postavki, ki se nanaša na inox nevtralni točilni pult v vrednosti 3.655,00 EUR. Sodišče ugotavlja, da je upravni organ obe postavki opredelil kot neupravičen strošek financiranja, ker ne stoli, ne inox pult ne predstavljata nakupa, kot je bil zaračunan. Tožeča stranka takšni ugotovitvi nasprotuje, vendar sodišče teh tožbenih ugovorov oziroma njihove utemeljenosti v tem upravnem sporu ni presojalo. Ugotovilo je namreč, da zavrnitev zahtevka, ki se nanaša na zaračunane postavke v računu 064/2014 ne temelji na povzeti ugotovitvi, da nakup stolov in inox pulta predstavlja neupravičen strošek.

17. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnila, da je bilo v okviru administrativnega pregleda strankinega zahtevka za izplačilo ugotovljeno tudi, da tožeča stranka ni predložila ustreznega dokazila o delnem plačilu računa št. 064/2014, v višini 73.198,60 EUR. Tožeča stranka je sicer 20. 2. 2015 toženi stranki predložila dokazilo o plačilu računa 064/2014 z dne 30. 12. 2014, iz katerega je razvidno, da je 22. 5. 2014 podjetje C. d.o.o. delno plačalo predračun št. 0250422/14 z dne 25. 4. 2014 podjetju D., v znesku 73.198,60 EUR. Prav tako je bilo dne 3. 3. 2015 predloženo tudi originalno dokazilo o delnem plačilu tega računa, ki mu je bila priložena tudi Kompezacijska pogodba z dne 31. 12. 2014, sklenjena med A.A. s.p. in C. d.o.o. in iz katere izhaja pobot terjatev oziroma obveznosti med tema subjektoma. Sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da predložena pobotna pogodba z dne 31. 12. 2014, ki je uvrščena v IV poglavje Obligacijskega zakonika (prenehanje obveznosti), v obravnavani zadevi ne more predstavljati izpolnitve pogoja iz 6. točke IV/3 poglavja Javnega razpisa, ki določa, da morajo biti računi ob vložitvi zahtevka za izplačilo plačani. Pobot oziroma kompenzacija je namreč na podlagi določbe 311. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) medsebojni obračun vzajemnih obligacij, vzajemne obligacije pa so tiste, kjer so v igri isti subjekti v različnih vlogah. OZ določa pogoje za dovoljeno oziroma uspešno pobotanje, vendar v spornem primeru, tudi po presoji sodišča tožeča stranka s predložitvijo kompezacijske pogodbe ne more izkazovati istih učinkov, kot jih OZ ureja v XXX. poglavju z naslovom nakazilo (asignacija). Ker je torej tožeča stranka plačilo računa, ki sicer glasi na upravičenca, dokazovala s predložitvijo kompenzacijske pogodbe z dne 31. 12. 2014, po presoji sodišča sklenjene med povezani osebami, sodišče soglaša s toženo stranko, da dokazilo o plačilu ne glasi na upravičenca, oziroma, da ne dokazuje, da je upravičenec poravnal svojo obveznost do družbe D. d.o.o. 18. Sodišče zaradi navedene ugotovitve, ki se nanaša na nepravilnost pri plačilu računa, št. 064/2014 z dne 30. 12. 2014, soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da račun 064/2014 v celoti šteje kot neupravičen strošek za izplačilo sredstev. Ker torej znesek tega računa v višini 82.074,00 EUR, brez DDV, predstavlja neupravičen strošek, in ker se strankina naložba financira 60%, je ugotovitev tožene stranke, da gre za znesek 49.244,40 EUR, kot znesek neupravičenih stroškov, pravilna. Prav tako je po presoji sodišča tožena stranka pravilno uporabila sankcijo iz 30. člena Uredbe 65/2015/EU in po tem, ko je določila znesek, ki ga plača upravičencu izključno na podlagi zahtevka za plačilo (A) in znesek, ki ga plača upravičencu po pregledu upravičenosti zahtevka za plačilo (znesek B) ter po ugotovitvi, da znesek A presega znesek B za več kot 3%, za ta znesek, ki ga plača upravičencu po pregledu upravičenosti zahtevka za plačilo, uporabi znižanje. Pravilno je ugotovila, da razliko v obravnavanem primeru predstavlja znesek 49.244,40 EUR oziroma 24,92%, in da je skupno znižanje zahtevka 98.488,80 EUR (znižanje v vrednosti 49.244,40 EUR, zaradi ugotovljenih neupravičenih stroškov in znižanje v vrednosti 49.244,40 EUR zaradi preseganja dovoljenega praga 3% - sankcija). Na podlagi navedenih podatkov je tako, po tem, ko je upoštevala izračunani odbitek, zaprošena sredstva v višini 197.590,20 EUR pravilno znižala na znesek 99.101,40 EUR.

19. Po povedanem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K točki II izreka:

20. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.