Jedro

Pisno opozorilo pred odpovedjo ni akt delodajalca zoper katerega bi bilo dovoljeno samostojno sodno varstvo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se tožba tožnika z dne 4. 9. 2017 zavrže kot nedovoljena.

2. Tožnik vlaga pravočasno pritožbo zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi oziroma podrejeno da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Med strankama je nesporno, da je tožena stranka tožniku dne 28. 7. 2017 podala pisno opozorilo na ugotovljeno "eno" kršitev ter mu ob tem izrekla pogojno preizkusno dobo šestih mesecev, da v kolikor bi z navedeno kršitvijo ponavljal, bi zoper tožnika izvedla postopek izredne prekinitve pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Tožnik je bil neutemeljeno zasledovan s strani pooblaščenca tožene stranke, zaradi česar so podane kršitve človekovih pravic in temeljnjih svoboščin kot to določa 53., 54. in 56. člen Ustave RS, tako da je nedvomno izkazal pravni interes za sodno izpodbijanje. V primeru, da bo tožnik storil manjšo kršitev v preizkusni dobi, mu bo tožena stranka podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, pri čemer se bo sklicevala na podano pisno opozorilo. Zaradi navedenega je ogrožena življenjska eksistenca tožnika in njegovih družinskih članov, kršena sta njegova "čast in dobro ime", saj mu je tožena stranka očitala "pitje alkoholnih pijač". Tožnik priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz predloženega spisa izhaja, da je tožnik vložil tožbo zaradi ugotovitve nezakonitosti opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 28. 7. 2017. 5. Neutemeljena je tožnikova pritožba, da ima tožnik pravni interes za sodno izpodbijanje opozorila delodajalca pred odpovedjo, pri čemer pritožbeno sodišče navaja, da v predmetni zadevi ni podan pravni interes kot procesna predpostavka za vložitev tožbe, torej tožnik nima pravne koristi za vložitev tožbe. Zakon o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v prvem odstavku 274. člena določa, da po predhodnem preizkusu tožbe izda sodnik sklep, s katerim tožbo zavrže, v primeru, če ugotovi, da ni podana pravna korist tožnika za vložitev tožbe.

6. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013) v 85. členu ureja obveznosti delodajalca pred odpovedjo in v prvem odstavku določa, da pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v dveh letih. Takšno opozorilo je opredeljeno le kot predpogoj za morebitno kasnejšo podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, pri čemer sodišče v sodnem sporu, v katerem odloča o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, odloča tudi o (ne)utemeljenosti predhodno podanega pisnega opozorila, seveda pa mora delavec navesti, da je bilo le-to neutemeljeno in svoje navedbe tudi ustrezno obrazložiti ter podati za svoje navedbe dokazne predloge. Tako pisno opozorilo ni akt delodajalca zoper katerega bi bilo dovoljeno samostojno sodno varstvo.

7. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 2. točke 365. člena ZPP.

8. Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.