Jedro

ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za brezplačno pravno pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanja v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS (v nadaljevanju Organ za BPP) prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča RS, št. Bpp 39/2022-6 z dne 29. 3. 2022, zavrnil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Organ za BPP z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravne enote Gornja Radgona, št. 140-13/2021-6208-86 z dne 15. 11. 2021, v zvezi z odločbo RS, Ministrstva za obrambo, št. 130-487/2021-16 z dne 25. 2. 2022 in za svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v upravnem sporu. Organ za BPP je prošnjo tožnika zavrnil, sklicujoče se na peto alinejo 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Na ta način je zakonodajalec želel preprečiti tako imenovano veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi odločbo, s katero je bila njegova prošnja za BPP zavrnjena, sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem sporu.

2. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu in sicer iz vseh pritožbenih razlogov, bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava, nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev ustavnih pravic. Navaja, da se je z izpodbijano odločbo ter še prej z odločbo št. Bpp 39/2022 z dne 29. 3. 2022 poskusilo doseči, da do sodne obravnave zaradi razveljavitve spornih odločb Upravne enote Gornja Radgona št. 140-13/2021-6208-86 z dne 15. 11. 2021 ter Ministrstva za obrambo RS, št. 130-487/2021-16 z dne 25. 2. 2022 sploh ne bi prišlo, in bi tako bilo legalizirano nezakonito početje upravnega organa. V času, ko je tožeča stranka vložila prošnjo za priznanje pravic in statusa mirnodobnega vojaškega invalida, je bilo za urejanje teh pravic pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS in ne Ministrstvo za obrambo RS. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo v celoti odpravi, podredno v celoti razveljavi.

3. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču predložila upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, izdane na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP, ki določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnem sporu, zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. 6. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da v predmetni zadevi tožnik izpodbija odločbo, s katero je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča RS, št. Bpp 39/2022 z dne 29. 3. 2022, s katero je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev BPP.

7. Sodišče pojasnjuje, da pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, saj se lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP).

8. ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za brezplačno pravno pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanja v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu1, kot v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnjuje tudi Organ za BPP in izhaja iz sodne prakse Upravnega sodišča RS.

9. Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, kot tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

10. O zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1) in odločitev temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi pa niso navedena nobena nova dejstva in novi dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

1 Iz zakonodajnega gradiva v postopku sprejema novele ZBPP-C1, ki je bila uveljavljena 4. 4. 2015, in s katero je bila izključena dodelitev brezplačne pravne pomoči za upravne spore zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, (pa) izhaja, da je namen zakonske določbe, da se prepreči t.i. veriženje prošenj, ko želi prosilec, ki mu je bila prošnja za BPP zavrnjena, zoper tako odločbo sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za za sestavo tožbe v tem upravnem sporu; ko mu je tudi ta prošnja zavrnjena, ponovno prosi za BPP za upravni spor zoper slednjo odločitev sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1987/2018) z dne 9.10.2018).