Jedro

Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da se nasprotni udeleženec strinja, da bi bil njegov skrbnik (njegov brat) A. A., pri čemer je razumel, kaj bo vloga skrbnika, je ob nadaljnjih ugotovitvah, da A. A. B. A. najbolj zaupa in se z njim razume ter je A. A. najprimernejša oseba za skrbnika, ker živi z nasprotnim udeležencem na istem naslovu in že doslej zanj skrbi več kot ostali člani širše družine (z izjemo matere), odločitev sodišča prve stopnje, da za skrbnika B. A. postavi njegovega brata A. A., pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotni udeleženec postavi pod skrbništvo za razpolaganje z denarnimi sredstvi, tudi na njegovem računu pri Banki, d. d., za sodelovanje v upravnih postopkih in zadevah in za razpolaganje z nepremičnim premoženjem (I. točka izreka). Za skrbnika nasprotnemu udeležencu je imenovalo A. A., ki bo skrbel za pravice in obveznosti B. A. iz naslova skrbništva iz I. točke izreka (II. točka izreka). Odločilo je, da se o postavitvi pod skrbništvo obvesti Banko, d. d., pri kateri ima nasprotni udeleženec odprt račun, ter se postavitev pod skrbništvo zaznamuje pri nepremičninah k. o. ... stavba ..., del stavbe 19 in 20, katerih solastnik je do 5/16, in k. o. ..., parcela 8, kjer ima vknjiženo služnostno pravico stanovanja (III. točka izreka). Sodišče je še odredilo popis premoženja nasprotnega udeleženca, glede stroškov je odločilo, da se krijejo iz sredstev sodišča (IV in V. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje C. C. (sestra nasprotnega udeleženca), ki se ne strinja, da bi bil skrbnik nasprotnega udeleženca A. A. Zatrjuje, da ni sposoben biti dober skrbnik in izjave, ki jih je podal na sodišču, ne držijo. Center za socialno delo X. Enota Y. mora voditi posamezne postopke glede vzgoje njegovih mladoletnih otrok. Skrbnik mora biti kos svojim nalogam, kar A. A. ni in želi le B. A. denar in njegovo premoženje. Trditve, ki jih navaja A. A., da skrbi za B. A., so neresnične, saj ga le maltretira.

V obrazložitvi pod številko 3 ni napisano B. A. zdravstveno stanje, ko je pisal določene negativne, sramotilne ter opravljive izraze o pritožnici in celotni družini, ter stanje po hudem pretepu. Grožnje in pritiski so bili s strani A. A. in njegove D. D. V 4. točki obrazložitve so napisane laži, A. A. ni poskrbel za B. A. bivanje, saj B. A. biva v maminem stanovanju, brat A. A. pa ga nadleguje za denar. Stroške (razen elektrike) glede bivanja v celotni hiši plačuje E. A. Mama tako plačuje stroške vsem v hiši, tudi A. A. in ostalim. Ureditev zavarovanja pa je normalna poteza brata. Zaostale obroke je plačala E. A. in ne oseba, ki to trdi. Laži so napisane tudi v 5. točki obrazložitve, saj ima s pritožnico probleme le A. A. Po želji mame in pokojnega očeta je pritožnica namestnica kmetije, pri nakupu vseh traktorjev v zadnjih 35 letih je bila posojilodajalec in porok.

Tudi v postopku zapuščine po pokojni F. A. in delitve po njej podedovane solastnine je sodnica spoznala določene sorodnike, ki tudi v tej nepravdni zadevi delajo zahrbtno in A. A. spodbujajo k sprejetju skrbništva, B. A. pa maltretirajo glede te solastnine. Ti sorodniki so očitno pripomogli k B. A. stanju.

Vsa našteta dejstva lahko sodišče preveri na Centru za socialno delo X. Enota Y., kjer so vodili postopek glede starševske pravice G. D. Navedbe se lahko preverijo tudi v Zdravstvenem domu Z. Pritožnica se je morala zaklepati v mamino stanovanje, ko je mami prišla pomagat, da je A. A. ni udaril. Zelo jo čudi, da navedenih dejstev ne A. A. ne B. A. nista povedala na sodišču. Pritožnica je govorila s socialno delavko H. H. s Centra za socialno delo in tudi ona je po pogovoru spoznala, da mora sodišče spremeniti sklep glede skrbnika, saj vsa dejstva niso bila realno predstavljena. Predlaga, da sodišče prouči pritožbene navedbe ter sklep o skrbništvu A. A. nad B. A. spremeni in zavrne.

3. Dne 19. 10. 2020 je sodišče po elektronski pošti prejelo vlogo pritožnice, s katero je urgirala odločitev o svoji pritožbi. Navedeno vlogo je sodišče prve stopnje predložilo sodišču druge stopnje kot pritožbo. Ker za pritožbo ne gre, sodišče druge stopnje o njej ni odločalo.1

4. Na pritožbo je odgovoril Center za socialno delo X. (CSD). Navedel je, da glede osebe skrbnika A. A. nima zadržkov. Ta namreč izpolnjuje pogoje za skrbnika po 241. členu Družinskega zakonika (DZ). Na narokih je bilo razvidno, da B. A. bratu A. A. zaupa, s tem se upošteva 243. člen DZ. CSD predlaga, da sodišče upošteva 242. člen DZ, ki nalaga, da se, če je to mogoče, za skrbnika določi sorodnika.

Glede navedbe pritožnice, da je H. H. prišla do določenih spoznanj o neprimernosti skrbnika, pa navaja, da te ne držijo, saj je bila pritožnica ob klicu na CSD o sklepu postavitve pod skrbništvo B. A. očitno seznanjena, izražala je pritožbo na postavitev osebe skrbnika, CSD pa jo je usmeril na Okrajno sodišče. 5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da pritožnica navaja, da se pritožuje zoper sklep o postavitvi B. A. pod skrbništvo, konkretizirano pa nasprotuje le odločitvi, da se mu za skrbnika postavi A. A. 7. 240. člen DZ določa, da se za skrbnika imenuje osebo, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna (prvi in drugi odstavek). 241. člen nadalje določa, da skrbnik ne more biti: oseba, ki ji je odvzeta starševska skrb; ki ni poslovno sposobna; katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca; ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju; katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju; od katere, glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti.

8. Pritožnica v pritožbi smiselno zatrjuje, da od A. A. ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljal skrbniške obveznosti, vendar se njene pritožbene navedbe izkažejo za neutemeljene. Njenih trditev, da naj bi socialna delavka CSD spoznala, da mora sodišče sklep glede skrbnika spremeniti, in trditev o zadevah, ki naj bi jih vodili na CSD glede A. A., namreč CSD v odgovoru na pritožbo ni potrdil. Nasprotno, izrecno je zanikal, da naj bi prišel do spoznanj o neprimernosti skrbnika in navedel, da glede osebe skrbnika, ki izpolnjuje (tudi) pogoje po 241. členu DZ, nima zadržkov.

9. Pritožnica navaja, da so v obrazložitvi izpodbijanega sklepa v 4. točki napisane laži in da A. A. ne skrbi za B. A. glede bivanja, da ne plačuje stroškov glede stanovanja, ureditev zavarovanja pa je normalna poteza brata. Za svoje trditve, s katerimi izpodbija s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, ne ponudi nobenih dokazov, zato njenim navedbam ni mogoče slediti. Da bi plačeval položnice, pa A. A. ni trdil in tega sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo.

10. 242. člen DZ nadalje določa, da se, če je mogoče in to ni v nasprotju s koristmi varovanca, za skrbnika imenuje njegov zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik. V skladu s 243. členom DZ pa sodišče pri imenovanju skrbnika upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca.

11. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da se nasprotni udeleženec strinja, da bi bil njegov skrbnik (njegov brat) A. A., pri čemer je razumel, kaj bo vloga skrbnika, je ob nadaljnjih ugotovitvah, da A. A. B. A. najbolj zaupa in se z njim razume ter je A. A. najprimernejša oseba za skrbnika, ker živi z nasprotnim udeležencem na istem naslovu in že doslej zanj skrbi več kot ostali člani širše družine (z izjemo matere), odločitev sodišča prve stopnje, da za skrbnika B. A. postavi njegovega brata A. A., pravilna.

12. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz 262. člena DZ za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo in o tem navedlo razloge, ki jih pritožnica ne izpodbija. Opozarja pa, da v 3. točki obrazložitve ni napisano tudi zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca v času negativnih in opravljivih pisanj po Facebooku o njej in celotni družini ter stanje po hudem pretepu. Glede na to, da je sodišče odločilna dejstva ugotovilo že na drugi podlagi, to za odločitev ni bilo potrebno, navedeno pa tudi ni bilo zatrjevano v času odločanja sodišča prve stopnje, zato se sodišče prve stopnje na ta dodatna dejstva tudi ni moglo opreti.

13. Pritožbene navedbe glede odnosa pritožnice z A. A. ter navedbe v zvezi s postopkom zapuščine po pok. F. A. in delitve po njej podedovane solastnine so za odločitev o izpodbijanem sklepu nerelevantne, saj se ne nanašajo na odločilna dejstva, zato sodišče druge stopnje nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

14. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje pa je glede na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 V zvezi s to vlogo tudi ni bil izveden postopek s pritožbo (342. do 345. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).