Jedro

Neutemeljeno je uveljavljanje pravice do ločenega poplačila terjatve, če v stečajnem postopku ni ugotovljena sama terjatev na katero se le-ta nanaša.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek: "1.Tožena stranka je na podlagi solidarnega poroštva iz kupnine, ki j bo dobila s prodajo zastavljenih osnovnih sredstev po priloženi specifikaciji osnovnih sredstev, plačati tožeči stranki skupni znese glavnice 17.675.636,90 SIT s pogodbenimi zamudnimi obrestmi od glavnice 17.675.636,90 SIT v višini R+25% letno povečane za 50% od 15.11.1995 dalje do plačila.

2.Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki vse nastale pravdne stroške z obrestmi po obrestni meri določeni z Zakono o obrestni meri zamudnih obresti od dneva izdaje sodbe dalje do plačila." Tožeči stranki je naložilo, da mora povrniti toženi stranki njene pravdne stroške.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. tč. 1. odst. 353. čl. ZPP). V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da začetek stečajnega postopka nad dolžnikom nima vpliva na pravice upnikov do posebnega poplačila iz določenih stvari oz. dolžnikovega premoženja - ločitvene pravice. V tem sporu tožeča stranka uveljavlja tako pravico do posebnega poplačila, saj ima zastavno pravico na predmetih tožeče stranke. Ker zastavna pravica zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko ni prenehala, je bil njen zahtevek neutemeljeno zavrnjen.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene od v pritožbi očitanih kršitev Sodišče prve stopnje je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in o zahtevku materialnopravno pravilno odločilo. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja enako dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišč prve stopnje, zaradi česar so pritožbene navedbe v tem obsegu brezpredmetne. Dejstvo je, da je bil nad toženo stranko začet stečajn postopek s sklepom opr.št. St 21/95 z dne 5.12.1995. To pa pomeni, da lahko upniki, katerih terjatve so nastale do začetka stečajnega postopka, uspešno uveljavijo le-te po določbah ZPPSL. Z dnem začetka stečajnega postopka se oblikuje stečajna masa, v katero gre vse dolžnikovo premoženje (1. in 2. odst. 6. čl. ZPPSL). Iz stečajne (razdelitvene mase) pa se izplačajo dolgovi stečajnega dolžnika (1. odst. 10. čl. ZPPSL). Iz razdelitvene mase se poplačajo upniki šele n podlagi pravnomočnega sklepa o glavni razdelitvi. V sklepu o glavni delitvi pa se upoštevajo le tiste terjatve upnikov, ki v stečajnem postopku veljajo za ugotovljene (2. in 3. tč. 2. odst. 163. čl. ZPPSL). V stečajnem postopku veljajo za ugotovljene tiste terjatve, k jih je stečajni upravitelj v postopku preizkusa priznal in jih ni prerekal nobeden izmed upnikov (3. odst. 142. čl. ZPPSL) in tiste, ki so bile v postopku preizkusa prerekane, upnik pa je uspel v pravdi na ugotovitev obstoja teh terjatev. Dejstvo je, da ima tožeča stranka terjatev zoper toženo stranko iz naslova poroštva po kreditni pogodbi z dne 20.12.1993. Navedeno terjatev pa ima zavarovano z zastavno pravico na predmetih tožene stranke. Dejstvo je, da tožeča stranka ni prijavila v stečajnemu postopku ne terjatve, prav tako pa tudi ne pravice do ločenega poplačila, zato v stečajnem postopku ni bila preizkušena ne terjatev prav tako pa tudi ne zastavna pravica in zato ju ni mogoče šteti za ugotovljeni. S tem pa je tožeča stranka izgubil pravico do poplačila svoje terjatve iz razdelitvene mase. Zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeči stranki terjatev ugasnila, sicer n pravilen, dejansko je izgubila le možnost uveljavljati terjatev v stečajnem postopku, vendar ni vplival na pravilnost odločitve. Že zaradi opustitve pravočasne prijave same terjatve v stečajnem postopku, v posledici česar je tožeča stranka izgubila pravico poplačati jo iz razdelitvene mase, je tožena stranka hkrati izgubila pravico do posebnega poplačila svoje ločitvene pravice iz razdelitven mase po določbi 3. odst. 10. čl. ZPPSL. Poroštvena obveznost tožene stranke je bila namreč zavarovana z zastavno pravico na določenih predmetih, ki spadajo v isto razdelitveno maso. Pritožbena navedba, d zastavna pravica ni prenehala, sicer drži, vendar ni relevantna, gled na ugotovitev, da ni bila uveljavljana na način, kot je predviden v ZPPSL. Sodišče prve stopnje je s tem utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek s katerim uveljavlja tožeča stranka pravico do ločenega poplačila svoje terjatve iz razdelitvene mase, saj v stečajnem postopku ni bila ugotovljena ne terjatev, kakor tudi ne ločitvena pravica.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP, zaradi česar je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (368. čl. ZPP). >