23. 11. 2017

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe ARX OKOVJE, d. o. o., Stari trg pri Ložu, ki jo zastopa Odvetniška družba Pavec in partnerji, o. p., d. o. o., Celje, na seji 23. novembra 2017

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 316/2015 z dne 3. 6. 2015 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. St 2402/2014 z dne 6. 5. 2015 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 56. in 199.a člena ter 3. točke prvega odstavka 199. člena in 1. točke tretjega odstavka 199.d člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr. in 27/16) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožničin predlog za prekinitev postopka prisilne poravnave in za postavitev vprašanja v predhodno odločanje Sodišču Evropske unije (v nadaljevanju SEU) iz dveh razlogov: 1. ker naj pritožnica ne bi bila stranka postopka glede na 56. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in 2. ker naj pritožničin odvetnik predloga ne bi podal v elektronski obliki, kot zahtevata prvi in drugi odstavek 123.a člena ZFPPIPP. Višje sodišče je pritožnici priznalo procesno legitimacijo, strinjalo pa se je z drugim razlogom nižjega sodišča za zavrženje pritožničinega predloga. Kljub navedenima odločitvama sta sodišči navedeni predlog vsebinsko obravnavali in zavrnili pritožničine navedbe o nujno potrebnem upoštevanju Direktive 2012/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v pomenu drugega odstavka člena 54 Pogodbe o delovanju Evropske unije, glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L 315, 14. 11. 2012 – v nadaljevanju Direktiva).

2.Pritožnica zatrjuje kršitev 2., 22., 25., 33., 67. in 74. člena Ustave. Meni, da izpodbijani odločitvi zaradi izgube delnic v dolžnici posegata v njeno lastninsko pravico. Pravica do sodnega varstva naj bi ji bila kršena, ker naj sodišči ne bi odgovorili na njene nosilne pravne argumente. Napačno naj bi bilo stališče sodišč, da Direktiva ureja le korporacijsko pravno materijo. Ker naj bi Višje sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj povzemalo avtorico uvodnih pojasnil k ZFPPIPP, naj bi bila pritožnici kršena tudi pravica iz 25. člena Ustave. Glede plačila sodne takse za pritožbo oziroma glede zavrženja predloga za oprostitev in odlog njenega plačila naj bi bila kršena 22. in 23. člen Ustave. Člen 56 ZFPPIPP naj bi bil v neskladju s 23. členom Ustave, ker naj bi pobudnici odrekal položaj stranke v postopku prisilne poravnave, s čimer naj ne bi mogla uveljavljati pravnih sredstev. To naj bi pomenilo, da nima pravice do sodnega varstva. Pobudnica v pobudi utemeljuje še neskladje 199.a člena z Direktivo.[1] V uvodu navaja, da izpodbija tudi 3. točko prvega odstavka 199. člena in 1. točko tretjega odstavka 199.d člena ZFPPIPP.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker pritožnica za odločitev o njej nima pravnega interesa (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijane določbe ZFPPIPP ne učinkujejo neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov. Pobudnica je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb utemeljevala z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnice ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za pobudo. Tudi sicer pritožnica ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje navedenih določb. Višje sodišče se je sicer v obrazložitvi izpodbijanega sklepa opredeljevalo glede pritožničinega stališča, da je 199.a člen ZFPPIPP v neskladju s pravom Evropske unije. Vendar pa, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, 199.a člen ZFPPIPP v obravnavanem primeru ne pride v poštev, ker postopek spremembe osnovnega kapitala ni bil izveden na podlagi te določbe, pač pa na podlagi 199.b člena ZFPPIPP. Predmet izpodbijanja ne moreta biti niti 3. točka prvega odstavka 199. člena niti 1. točka tretjega odstavka 199.d člena ZFPPIPP, ker ju sodišči nista uporabili, poleg tega pobudnica pobude v tem delu ni z ničemer utemeljila. Ker je Višje sodišče pritožnici priznalo procesno legitimacijo, pa pobudnica nima pravnega interesa niti za izpodbijanje 56. člena ZFPPIPP. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pritožničino pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in druge alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sodnica dr. Dunja Jadek Pensa je bila pri odločanju o zadevi izločena. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica

[1]Pobudnica uvodoma v pobudi sicer navaja, da izpodbija 56. člen, 3. točko prvega odstavka 199. člena in 1. točko tretjega odstavka 199.d člena ZFPPIPP, nato pa v obrazložitvi utemelji zgolj neskladje 56. člena ZFPPIPP z Ustavo ter dodatno še neskladje 199.a člena ZFPPIPP z Direktivo.