Jedro

Tožnik v tožbi kot izpodbijani upravni akt izrecno navaja odločbo drugostopenjskega organa, s katero je bila njegova pritožba zavrnjena. Navedeno odločbo tudi prilaga svoji tožbi, pri čemer je iz njenega pravnega pouka razvidno, da je bil tožnik pravilno poučen o pravnem sredstvu, to je, da lahko sproži upravni spor le zoper prvostopenjski akt z vložitvijo tožbe pri tukajšnjem sodišču, ne pa tudi zoper drugostopenjsko odločbo. Navedena odločba namreč ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici oziroma obveznosti in posledično ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je 7. 11. 2014 vložil tožbo, v kateri je zahteval odpravo odločbe Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Sekretariata, št. 360-367/2013/4-00611169 z dne 6. 10. 2014, iz razloga kršitve postopkovnih pravil, nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Tožnik je v tožbi predlagal, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo z dne 6. 10. 2014 odpravi in zadevo vrne v ponovno reševanje upravnemu organu prve stopnje. Predlagal je tudi povrnitev stroškov postopka.

2. Sodišče je tožnika 28. 11. 2014 pozvalo, da odpravi pomanjkljivosti. Navedlo je, da je 7. 11. 2014 prejelo tožbo, s katero izpodbija tudi odločbo Ministrstva za infrastrukturo št. 360-367/2013/4-00611169 z dne 6. 10. 2014, katerega odpravo predlaga v tožbenem zahtevku. V pozivu za odpravo pomanjkljivosti je sodišče tožnika opozorilo na določbo 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in tožnika opozorilo, da je dne 7. 11. 2014 vložena tožba nepopolna. Tožnika je pozvalo, da sodišču predloži akt prvostopnega upravnega organa in ustrezno popravi tudi vloženo tožbo. Opozorilo ga je, da bo, če v roku 8 dni ne bo odpravil pomanjkljivosti in zaradi tega zadeve ne bo mogoče obravnavati, izpodbijani akt pa ni ničen, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1, tožbo s sklepom zavrglo.

3. Tožnik je 9. 12. 2014 sodišče obvestil, da je vložil tožbo v upravnem sporu zoper odločbo prvostopenjskega organa z dne 2. 9. 2014 in zoper odločbo drugostopenjskega organa z dne 6. 10. 2014. Meni, da je pri preizkusu tožbe prišlo do pomote, ker je očitno, da tožnik izpodbija obe odločbi, in tudi zahteva odpravo obeh odločb. Tako je bila vložena tožba pravilna in je vsebinsko ni bilo treba dopolnjevati.

K I. točki izreka:

4. Tožbo je treba zavreči. 5. Iz določb 2. člena ZUS-1 izhaja, da se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialno-pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. To pomeni, da se v upravnem sporu lahko izpodbija le tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev, takšno lastnost pa ima v konkretnem primeru prvostopenjski upravni akt, s katerim je bil tožniku izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi določbe 101. člena Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ).

6. To lastnost ima v upravni zadevi 06162-434/2013 akt Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Inšpekcija za energetiko in rudarstvo, ki je z odločbo št. 06162-434/2013/47 z dne 6. 1. 2014 odločilo, da se na podlagi 101. člena EZ zavezancu A. d.o.o., odredi ustavitev nadaljnje uporabe sončne elektrarne MFE A., na naslovu ..., parc. št. 2178 in 2179, k.o. … (1. točka izreka); določil rok za izvedbo ukrepov, 90 dni od vročitve odločbe (2. točka izreka); določil dolžnost obvestiti inšpektorja o izvršitvi naloženih ukrepov, v roku 8 dni po preteku roka določenega za izvedbo ukrepov (3. točka izreka); da v tem postopku niso nastali stroški (4. točka izreka) in da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka).

7. O pritožbi zoper navedeno odločbo je odločilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Sekretariat, z odločbo št. 360-367/2013/4-00611169 z dne 6. 10. 2014, ki je pritožbo zavrnilo in odločilo, da stroškov postopka ni.

8. Tožnik v tožbi kot izpodbijani upravni akt izrecno navaja odločbo drugostopenjskega organa, s katero je bila njegova pritožba zavrnjena. Navedeno odločbo tudi prilaga svoji tožbi, pri čemer je iz njenega pravnega pouka razvidno, da je bil tožnik pravilno poučen o pravnem sredstvu, to je, da lahko sproži upravni spor le zoper prvostopenjski akt z vložitvijo tožbe pri tukajšnjem sodišču, ne pa tudi zoper drugostopenjsko odločbo. Navedena odločba namreč ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici oziroma obveznosti in posledično ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1. 9. Glede na navedeno izpodbijani upravni akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato je sodišče zadevno tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, kot nedopustno, zavrglo.

K II. točki izreka:

10. Tožnik je zahteval tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, zato je moralo sodišče zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka zavrniti.