Jedro

Kršitve pravil o sestavi zapisnika iz 122. do 124. člena ZPP predstavljajo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, nanje pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Pritožnica teh kršitev ni uveljavljala takoj, ko je bilo mogoče, torej že v postopku pred sodiščem prve stopnje, ko je imela pravico prebrati zapisnik ali zahtevati, naj se ji prebere, in ugovarjati zoper vsebino zapisnika, zato jih pritožbeno sodišče kot prepoznih ni upoštevalo.

Dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, čeprav povzet v izreku sklepa o dedovanju, nima pravne narave sodne odločbe, pač pa predstavlja sodno poravnavo. Sklenjena sodna poravnava pa se lahko izpodbija le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave in ne s pritožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine in na podlagi oporoke in dogovora o delitvi zapuščine, ki ga je povzelo v sklep o dedovanju, razglasilo, da pritožnica kot oporočna dedinja deduje nepremičnino, parc. št. 703, k.o. Ž. V. do 5/6, zapustnikov sin B. M. pa do 1/6. Zakonita dediča preostale zapuščine sta zapustnikova žena F. M. do 2/3 in zapustnikov sin B. M. do 1/3. Zoper navedeni sklep se pritožuje oporočna dedinja iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP(1) in predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da iz zapisnika o opravljeni glavni obravnavi ni razvidno, da zakoniti dedič B. M. ni priznaval oporoke. Iz zapisnika izhaja, da so dediči sklenili dogovor o delitvi zapuščine, kar ne drži, ne glede na zapis, da so dediči dogovor prebrali in lastnoročno podpisali. Pritožnica je na obravnavi povedala, da želi dedovati samo tisto premoženje, ki je predmet oporoke, ostalemu premoženju, ki ji gre po zakonu, pa se odpoveduje v korist matere F. M., ta pa je povedala, da od parcele, ki je predmet oporoke ne želi ničesar in da sprejema delež, ki ji gre po zakonu in delež, ki ji ga odstopa pritožnica. Nelogično je, da bi B. M. dedoval tudi del parcele, ki je predmet oporoke, saj je prejel vse ostalo premoženje, ki predstavlja desetkrat večjo vrednost kot parcela, ki jo je zapustnik z oporoko naklonil pritožnici.

Dedič B. M. v odgovoru na pritožbo navaja, da so vsi trije dediči dogovor prebrali in ga lastnoročno, brez sile, zmote ali pod zvijačo, podpisali. Oporoko je priznal s podpisom dednega dogovora, res pa je, da se na prvem naroku o njeni veljavnosti ni izjasnil. Pritožba je bila vročena tudi dedinji F. M., ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Glede očitanih kršitev v zvezi z nepravilnostmi zapisnika o zapuščinski obravnavi pritožbeno sodišče pojasnjuje, da 286.b člen ZPP stranki nalaga dolžnost uveljavljanja kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Sankcija prekluzije ne nastopi le glede kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Kršitve pravil o sestavi zapisnika iz 122. do 124. člena ZPP predstavljajo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka in tako ne spadajo med kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (339. člen ZPP). Pritožnica teh kršitev ni uveljavljala takoj, ko je bilo mogoče, torej že v postopku pred sodiščem prve stopnje, ko je imela pravico prebrati zapisnik ali zahtevati, naj se ji prebere, in ugovarjati zoper vsebino zapisnika (drugi odstavek 124. člena ZPP), zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo, ker so prepozne. V pritožbi zatrjevan drugačen potek postopka tako ne more biti utemeljen.

Iz zapisnika, ki so ga podpisali vsi dediči, izhaja, da so dediči med zapuščinsko obravnavo sklenili dogovor o delitvi zapuščine. Dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, čeprav povzet v izreku sklepa o dedovanju, nima pravne narave sodne odločbe, pač pa predstavlja sodno poravnavo. Sklenjena sodna poravnava pa se lahko izpodbija le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave in ne s pritožbo (prvi odstavek 392. člena ZPP).

Ker niso podani razlogi, s katerimi pritožnica izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Povrnitve pravdnih stroškov dediča nista zahtevala, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo (prvi odstavek 163. člena ZPP).

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07 in nasl.).