Jedro

Otrokove preživninske potrebe v znesku 40.000,00 SIT mesečno so ugotovljene skromno, ob upoštevanju slabih možnosti obeh pravdnih strank. Ni dvoma, da bi odraščajoč fant, ki se šola na srednji medicinski šoli izven kraja svojega bivališča in ki se aktivno ukvarja s športom, potreboval več, saj po statističnih podatkih minimalni stroški dijaka v družini z enim otrokom presegajo 58.000,00 SIT mesečno. Toda možnosti staršev pač postavljajo meje preživninam za otroke. Po drugi strani pa je treba upoštevati še ugotovitev, da je toženec po poklicu izolater in da ima možnost dodatnega zaslužka. Zato bo zmogel naloženo preživnino, četudi z lastnim odrekanjem. Pri tem je treba upoštevati, da ima preživnina za otroka prednost pred vsemi drugimi izdatki, razen pred nujnimi stroški za lastno preživljanje.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Tožeča stranka sama trpi stroške revizijskega odgovora.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v postopku za razvezo zakonske zveze dodelilo mladoletnega sina J. v varstvo in vzgojo tožnici, tožencu pa je naložilo plačevanje preživnine v znesku 19.000,00 SIT mesečno od 1.2.1996 dalje. Pri dodelitvi v vzgojo in varstvo je upoštevalo tudi otrokovo željo, pri preživnini pa stroške, potrebne za otrokovo preživljanje v znesku 40.000,00 SIT mesečno in dohodke strank - tožnice 70.000,00 SIT in toženca 37.000,00 SIT mesečno, pri čemer je ugotovilo, da lahko toženec s privatnim delom dodatno zasluži. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prve stopnje. Potrdilo je vse prvostopne ugotovitve v zvezi z dodelitvijo otroka in v zvezi z določitvijo preživnine.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodbama očita, da sta nerazumljivi in da sta se napačno oprli na listine o toženčevih dohodkih, ki jih je predložila tožnica. Toženčev povprečni dohodek znaša samo 44.738,00 SIT mesečno. Zato naložene preživnine ne zmore. Preostanek dohodka v znesku 25.000,00 mesečno mu ne zadostuje za najnujnejše potrebe. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka v odgovoru na revizijo navaja razloge v prid odločitvi obeh sodišč in zavrača revizijske navedbe tožene stranke. Predlaga, da revizijsko sodišče zavrne revizijo kot neutemeljeno.

Državni tožilec se o reviziji ni izjavil (3. odst. 390.čl. zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Odločitev na prvi in drugi stopnji o višini preživnine za ml. J. R. temelji na ugotovitvi, da znašajo njegove preživninske potrebe 40.000,00 SIT mesečno ter da so dohodki tožnice 70.000,00 SIT in toženca 37.000,00 SIT mesečno, toženec pa ima kot izolater možnost dodatnega zaslužka. Sodbi sicer obravnavata listine, ki kažejo na toženčeve večje dohodke od tistih, ki jih je sodišču sporočil njegov delodajalec, vendar svoje odločitve ne opirata na te podatke.

Ugotovitve o otrokovih potrebah in dohodkih pravdnih strank so povsem določne. V zvezi s tem ni nejasnosti in tudi ne nasprotja s podatki spisa. Revizijski očitki, da je sodba druge stopnje obremenjena z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka po 13. tč. drugega odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljnjem ZPP), torej niso utemeljeni.

Višino prispevka za preživljanje otrok določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami (79.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Ugotovljeno je, da so redni dohodki tožnice večji od toženčevih, ki so res nizki - po ugotovitvi sodišča 37.000,00 SIT mesečno, po toženčevi revizijski navedbi pa 44.738,00 SIT mesečno. Otrokove preživninske potrebe v znesku 40.000,00 SIT mesečno so ugotovljene skromno, ob upoštevanju slabih možnosti obeh pravdnih strank. Ni dvoma, da bi odraščajoč fant, ki se šola na srednji medicinski šoli izven kraja svojega bivališča in ki se aktivno ukvarja s športom, potreboval več, saj po statističnih podatkih minimalni stroški dijaka v družini z enim otrokom presegajo 58.000,00 SIT mesečno. Toda možnosti staršev pač postavljajo meje preživninam za otroke. Po drugi strani pa je treba upoštevati še ugotovitev, da je toženec po poklicu izolater in da ima možnost dodatnega zaslužka. Zato bo zmogel naloženo preživnino, četudi z lastnim odrekanjem. Pri tem je treba upoštevati, da ima preživnina za otroka prednost pred vsemi drugimi izdatki, razen pred nujnimi stroški za lastno preživljanje.

Tožencu naložena preživnina v znesku 19.000,00 SIT mesečno je sinu pravdnih strank nujno potrebna, toženec pa je zaposlen in sposoben za delo. Zato kljub njegovim skromnim rednim dohodkom njegov revizijski predlog za znižanje preživnine ni utemeljen.

Toženec sicer z revizijo izpodbija sodbo druge stopnje v celoti, torej tudi odločitev o dodelitvi otroka. Vendar ne navaja razlogov zoper to odločitev. Zato je revizijsko sodišče preizkusilo ta del izpodbijane sodbe v obsegu, ki ga nalaga 386.čl. ZPP. Pri tem je ugotovilo, da temelji odločitev o dodelitvi sina v varstvo in vzgojo materi na mnenju centra za socialno delo in je v skladu z otrokovo željo. Ta odločitev upošteva koristi otroka in je zato materialnopravno pravilna (78.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožene stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na 1. odst. 166. čl. in na 1. odst. 155.čl. ZPP. Revizijski odgovor ni prispeval k rešitvi zadeve. Zato stroški zanj niso bili potrebni in jih mora nositi tožeča stranka sama.