Jedro

Ker se začasna odredba v upravnem sporu na podlagi 32. člena ZUS-1 lahko izda samo do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, v obravnavanem primeru pa je bilo o tožničini tožbi že pravnomočno odločeno, tožnica za odločitev o pritožbi zoper sklep sodišča, s katerim je bila njena zahteva za izdajo začasne odredbe zavrnjena, nima več pravnega interesa, saj si pravnega položaja, v nobenem primeru ne more več izboljšati.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo zahtevo tožeče stranke ( v nadaljevanju tožnica) za izdajo začasne odredbe, ki jo je vložila skupaj s tožbo zoper odločbo Upravne enote Jesenice, št. 351-239/2013-20 z dne 9. 4. 2014. Z navedeno odločbo je upravni organ prve stopnje investitorjema A. A. in B. B. izdal gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in dozidavo stanovanjsko - gostinskega objekta na tam navedenih zemljiščih v k. o. .... Tožena stranka je z odločbo, št. 35108-134/2014/4-00641108 z dne 13. 6. 2014, pritožbo tožnice zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnila.

2. Zoper navedeni prvostopenjski sklep je tožnica vložila pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. V upravnem sporu se lahko na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 začasna odredba izda le do izdaje pravnomočne sodne odločbe.

5. V obravnavanem primeru je iz sodnega spisa razvidno, da je prvostopenjsko sodišče po izdaji izpodbijanega sklepa s sodbo I U 1158/2014-26 z dne 28. 8. 2014 tožbo zavrnilo. Na sodbi je tudi potrdilo o njeni pravnomočnosti.

6. Po določbi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, pritožba ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Vsak, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.

7. Ker se začasna odredba v upravnem sporu na podlagi 32. člena ZUS-1 lahko izda samo do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, v obravnavanem primeru pa je bilo o tožničini tožbi že pravnomočno odločeno, tožnica za odločitev o pritožbi zoper sklep sodišča, s katerim je bila njena zahteva za izdajo začasne odredbe zavrnjena, nima več pravnega interesa, saj si pravnega položaja, v nobenem primeru ne more več izboljšati.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

9. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.