Izjave o nasprotju interesov

Datum

29.07.2025

Številka

07120-1/2025/342

Kategorije

Pravne podlage

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaš dopis, v katerem nas zaprošate za mnenje, ali trenutna zakonodaja Republike Slovenije omogoča ministrstvom, da izvajajo aktivno preverjanje izjav o neobstoju nasprotja interesov članov strokovnih komisij (z namenom ugotavljanja morebitne interesne povezanosti) v postopkih odločanja (javni razpisi, javni pozivi in neposredne potrditve operacij) ter izbora upravičencev, vključno s preverjanjem zaposlenih znotraj istega organa? Omenjeno vas zanima zlasti z vidika varovanja osebnih podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Vprašanje, ali imajo ministrstva kot posredniška telesa pravno podlago za preverjanje izjav o neobstoju nasprotja interesov, je treba presojati z vidika relevantnih določb prava Evropske unije in nacionalne zakonodaje. Uredbe EU, zlasti Uredba o skupnih določbah in Uredba (EU, Euratom) 2024/2509, predvidevajo obveznosti držav članic glede preprečevanja in odkrivanja nasprotja interesov pri porabi evropskih sredstev. Tudi slovenska zakonodaja vključuje določbe, ki urejajo dolžnost razkritja interesne povezanosti in ukrepe za njeno preprečevanje. Na tej podlagi bi bilo ob ustrezni pravni ureditvi in spoštovanju načel varstva osebnih podatkov mogoče šteti, da obstaja pravna podlaga za preverjanje izjav, vključno z določenimi notranjimi preverjanji, vendar morajo biti takšni postopki natančno opredeljeni, sorazmerni in transparentni.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven nadzornih ali drugih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita le, v kolikor je izpolnjen eden izmed pogojev, določenih v prvem odstavku 6. člena ali drugem odstavku 9. člena Splošne uredbe, pri čemer je pomembno izpostaviti, da se točka (f) prvega odstavka (zakoniti interesi) ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog. Izbira ustrezne pravne podlage je odgovornost upravljavca. V konkretnem primeru bi bila najverjetnejša pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov članov strokovnih komisij  v postopkih odločanja in izbora upravičencev s strani posredniških teles (ministrstev) točka (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (zakonska obveznost) ali točka (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti). V praksi bo izbira med obema podlagama odvisna predvsem od tega, ali je obveznost preverjanja interesne povezanosti neposredno določena z zakonom ali predpisom EU, ali pa izhaja iz širše naloge zagotavljanja zakonitosti, nepristranskosti in integritete postopkov javnega sektorja.

Kot pojasnjujete v vašem dopisu, člen 69(2) Uredbe (EU) št. 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljevanju Uredba o skupnih določbah) določa, da »[D]ržave članice zagotovijo zakonitost in pravilnost izdatkov, vključenih v obračune, predložene Komisiji, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, vključno z goljufijami, ter poročanje o njih. Ti ukrepi vključujejo zbiranje informacij o dejanskih lastnikih prejemnikov sredstev Unije v skladu s Prilogo XVII. Pravila v zvezi z zbiranjem in obdelavo takšnih podatkov morajo biti v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov.[…]«. Poleg tega člen 61 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (prenovitev) določa, da se nacionalni organi, ki sodelujejo pri izvrševanju proračuna v okviru neposrednega, posrednega in deljenega upravljanja, vzdržijo vsakršnega dejanja, ki bi lahko povzročilo nasprotje njihovih interesov z interesi Unije. Prav tako morajo sprejeti ustrezne ukrepe, da preprečijo pojav nasprotja interesov pri nalogah v njihovi odgovornosti in odpravijo situacije, ki bi se lahko objektivno dojemale kot nasprotje interesov.

Tudi slovenska nacionalna zakonodaja pozna določene institute, ki so povezani z določenimi omejitvami ali obveznostmi zaposlenih (in drugih sodelavcev) v zvezi z izpolnjevanjem njihovih pogodbenih obveznosti ali ki omejujejo njihove (zunanje) dejavnosti, kot npr. konflikt interesov ter nasprotje interesov. Na zakonski ravni so opredeljeni npr. v Zakonu o javni uslužbencih[1] in Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije[2].

ZIntPK določa dolžnost preprečevanja in razkrivanja nasprotja interesov. Javnim uslužbencem in funkcionarjem nalaga, da razkrijejo okoliščine, ki bi lahko pomenile nasprotje interesov. ZInfPK nasprotje interesov[3] ureja v členih 37-40. Določbe 37. do 39. člena tega zakona veljajo za vse uradne osebe[4] po tem zakonu, razen kadar je izločitev uradne osebe urejena z zakonom, ki ureja kazenski postopek, z zakonom, ki ureja pravdni postopek, z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, ali z drugim zakonom, ki ureja izločitev iz odločanja v pravnem postopku. Določbe 37. do 39. člena tega zakona, ki veljajo za uradne osebe, se uporabljajo tudi za osebe, ki jih subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanje člane komisij, sveta, delovnih skupin ali drugih primerljivih teles, kadar ti opravljajo javne naloge oziroma naloge iz delovnega področja subjekta javnega sektorja. V skladu z drugim odstavkom 37. člena ZIntPK uradna oseba, ki ob nastopu službe ali funkcije ali med njenim izvajanjem ugotovi obstoj okoliščin, ki bi lahko vplivale ali ustvarile videz, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog, navedene okoliščine nemudoma razkrije neposredno nadrejenemu ali od njega pooblaščeni osebi. V skladu s prvim odstavkom 38. člena ZIntPK mora uradna oseba takoj, ko ugotovi obstoj okoliščin nasprotja interesov, prenehati z delom v zadevi, razen če bi bilo nevarno odlašati, ter o izločitvi in okoliščinah nasprotja interesov najkasneje v roku treh delovnih dni pisno obvestiti svojega nadrejenega oziroma predstojnika.

ZJU v prvem odstavku 100. člena določa, da uradnik ne sme opravljati dejavnosti, če: 1. je dejavnost v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja; 2. bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela; 3. bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne; 4. je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa. Drugi odstavek istega člena nadalje določa, da mora, preden uradnik začne opravljati dejavnost, za katero meni, da bi bila ali bi utegnila biti v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, to sporočiti predstojniku. Člen v šestem odstavku določa, da pravne osebe, v katerih ima uradnik na položaju iz petega odstavka tega člena ali njegov zakonec, sorodnik v ravni vrsti oziroma sorodnik v stranski vrsti do tretjega kolena več kot 20% delež, ne smejo poslovati z organom, v katerem uradnik dela. Pogodba, sklenjena v nasprotju s tem členom, je nična. Sedmi odstavek nadalje določa, da uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, mora o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito, nepristransko in objektivno oziroma preveriti, ali so bile tako opravljene.

IP poudarja, da so delavci že po Zakonu o delovnih razmerjih[5] dolžni izkazovati določeno stopnjo lojalnosti, na kar kažejo že navedeni zakonski instituti. ZDR-1 v 48. členu določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Prav tako je s tem povezana obveznost delavca iz 36. člena ZDR-1, ki določa, da mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja.

Iz zgornjega izhaja, da slovenska zakonodaja določa dolžnost razkrivanja in preprečevanja nasprotja interesov. Navedeni predpisi torej načeloma omogočajo upravljavcu (delodajalcu oziroma v primeru zunanjih članov komisij, naročniku) aktivno preverjanje izjav o neobstoju nasprotja interesov, vključno s preverjanjem zaposlenih znotraj istega organa, vendar morajo biti takšna preverjanja izvedena v skladu s Splošno uredbo in ZVOP-2, kot podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.

Upravljavec mora pri obdelavi osebnih podatkov (zbiranju osebnih podatkov v okviru izjav o neobstoju nasprotja interesov ter nadaljnjemu preverjanju teh podatkov) spoštovati tudi vsa načela iz 5. člena Splošne uredbe, vključno z načelom najmanjšega obsega podatkov ter načelom pravičnosti in preglednosti. Pri tem mora biti posebej pozoren, da preverjanje obsega le tiste podatke, ki so nujno potrebni za ugotavljanje morebitne povezanosti med člani komisije in prijavitelji. Gre npr. za podatke o preteklem delovnem razmerju, članstvu v organih pravnih oseb, lastništvu in sorodstvenih vezeh, kadar so ti relevantni glede na konkretno vlogo posameznika. Načelo najmanjšega obsega podatkov iz točke (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe namreč določa, da morajo biti osebnih podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

V skladu z načelom pravičnosti in preglednosti iz točke (a) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe je potrebno člane strokovnih komisij o preverjanju posredovanih osebnih podatkov in ugotavljanju morebitne interesne povezanosti članov strokovnih komisij s prijaviteljem (potencialnim prejemnikom sredstev) vnaprej ustrezno obvestiti (npr. v sami izjavi o interesni povezanosti). Obvestilo mora biti jasno in razumljivo ter mora posamezniku omogočiti, da se vnaprej seznani z obsegom in načinom preverjanja podatkov, vključno z viri, iz katerih bodo ti podatki pridobljeni. Upoštevajoč 13. in 14. člen Splošne uredbe mora upravljavec posamezniku zagotoviti najmanj naslednje informacije:

-o vrsti zadevnih osebnih podatkov,

-zakaj osebne podatke potrebuje (namen obdelave) in o pravni podlagi za njihovo obdelavo,

-kdo bo imel dostop do osebnih podatkov in ali namerava upravljavec osebne podatke prenesti uporabniku v tretji državi ter o obstoju ustreznih zaščitnih ukrepov za tak prenos,

-koliko časa bo osebne podatke hranil (rok hrambe).

V skladu z načelom pravičnosti in preglednosti ter načelom točnosti iz točke (d) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe je članu strokovne komisije potrebno omogočiti, da se do zbranih podatkov o njem oziroma do ugotovitev o morebitni interesni povezanosti s prijaviteljem opredeli, saj so lahko podatki, zbrani npr. iz javnih virov, netočni. To pomeni, da je treba članu omogočiti vpogled v zbrane podatke o njegovi morebitni izločitvi oziroma vplivu interesne povezanosti. Prav tako je priporočljivo, da upravljavec vzpostavi dokumentiran postopek za obravnavo ugovorov ali dopolnitev posameznikov, kadar ti opozorijo na netočnosti.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

---

[1]Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C, 203/20 – ZIUPOPDVE, 202/21 – odl. US, 3/22 – ZDeb in 32/25 – ZJU-1; ZJU.

[2]Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri; ZIntPK.

[3]V skladu z 11. točko 4. člena ZIntPK so »nasprotje interesov« okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe ali osebe, ki jo subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanjega člana komisije, sveta, delovnih skupin ali drugega primerljivega telesa, vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.

[4]V skladu z 9. točko ZIntPK so »uradne osebe« funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, uslužbenci zaposleni v Banki Slovenije, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja.

[5]Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C, 203/20 – ZIUPOPDVE, 202/21 – odl. US, 3/22 – ZDeb in 32/25 – ZJU-1; ZJU.

Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS; ZDR-1.