Jedro

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (zaradi kršitev v delovnem razmerju) ni nezakonita, četudi revidirano obdobje, v katerem je tožnica zagrešila očitane kršitve, sodi še v čas veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi. Nova pogodba o zaposlitvi, ki je bila redno odpovedana, je bila sklenjena le zaradi organizacijskih sprememb, ne pa zaradi spremembe področja dela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se kot nezakonita razveljavi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih in drugih obveznosti z dne 20. 3. 2009, katero je istega dne tožnici vročila tožena stranka (1. točka). Zavrnilo je tudi zahtevek, da se ugotovi, da je tožnica pri toženi stranki še zmeraj zaposlena v skladu s posebno pogodbo o zaposlitvi št. … z dne 16. 12. 2008 tudi po izteku 90-dnevnega odpovednega roka, ki je pričel teči s 21. 3. 2009 z vsemi pravicami iz dela in po delu (2. točka). Posledično navedenemu je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnico nemudoma pozvati nazaj na delo po posebni pogodbi o zaposlitvi št. ..., oziroma na drugo delo v skladu s to pogodbo, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi in zmožnostim, ter ji v skladu s citirano pogodbo obračunati vse manjkajoče bruto plače od 18. 6. 2009, do ponovne reintegracije v delovni proces, do katerih je prišlo zaradi sporne nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma vsakokratne mesečne razlike med temi bruto plačami in bruto plačami, katere je v mesečni bruto višini 4.500,00 EUR prejemala po pogodbah o zaposlitvi za določen čas pri drugem delodajalcu za čas od vključno 25. 11. 2009 dalje, od njih odvesti ustrezne davke ter prispevke iz naslova pokojninskega, invalidskega, socialnega ter zdravstvenega zavarovanja, ji zatem obračunati pripadajoče mesečne neto plače, oziroma neto razlike v mesečnih plačah, skupaj z vsakokratnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti teh plač in mesečnih razlik plač v plačilo pa vse do plačila, torej do vsakega 5. dne v tekočem mesecu za plačilo iz predhodnega meseca pa do plačila in to vse dokler ne bo ponovno integrirana v delovni proces, prav tako pa poskrbeti za ustrezno prijavo v zavarovanje iz delovnega razmerja (3. točka). Zavrnilo je zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške v zvezi s tem postopkom skupaj z 20 % DDV in z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izteka dneva izpolnitve dalje do plačila in jih nakazati na transakcijski račun pooblaščenca odvetnika A.P. pri … banki d.d., … s št. ... (4. točka). Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.

Tožnica vlaga pravočasno pritožbo zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po določilih 339. člena ZPP ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, tako da izpodbijano sodbo spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku in ji dosodi v plačilo še stroške v zvezi s pritožbenim postopkom oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, pri čemer naj odloči še, da so dosedanji in pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Navaja, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje in ocenjuje, da tožena stranka ni imela ustreznih predpostavk za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz krivdnih razlogov, kot so ti sicer opredeljeni v določilih Kolektivne pogodbe banke in hranilnic v Republiki Sloveniji. Ta pogodba namreč določa, da mora biti opozorilo delavcu, da mora v prihodnje redno izpolnjevati delovne dolžnosti, sicer mu je lahko v primeru ponovne kršitve podana odpoved pogodbe o zaposlitvi, podano v roku 30-ih dni od seznanitve z razlogi. Tožnica se ne strinja z ugotovitvami oziroma razlogi iz sodbe, pri čemer izhaja, da je tožnico uprava dne 30. 6. 2008 opozorila, da ne izpolnjuje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi in da je bo v primeru ponovne kršitve pogodbenih obveznosti lahko podana odpoved pogodbe o zaposlitvi. Takšna trditev ne vzdrži pravne presoje, saj je protispisna. Že v pisnem vabilu je zapisano, da je bilo tožnici dne 14. 7. 2008 vročeno opozorilo, kjer je bila opozorjena, da ji bodo lahko v primeru ponovne kršitve pogodbe o zaposlitvi le-to odpovedali iz krivdnega razloga. Z opozorilom z dne 30. 6. 2008, ki ga je prejela na zgoraj naveden naslov (torej 14. 7. 2008), ji je bilo očitano, da v primeru izdelave „follow up“ poročila za mesec april ni poročala v skladu s pravilnikom izdelavi „follow up“ poročil. Ista trditev o vročitvi opozorila pred redno odpovedjo tožnici izhaja tudi iz obrazložitve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici z dne 20. 3. 2009, pri čemer je bilo tožnici dne 14. 7. 2008 vročeno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Tožnica je bila opozorjena na možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti dne 14. 7. 2008 in ne 30. 6. 2008, kot to zmotno ugotavlja oziroma zaključuje sodišče prve stopnje. Tožena stranka oziroma njen upravni odbor je evidentno izvedel že na svoji 19. seji dne 10. 6. 2008 za vse pritožničine kršitve delovnih oziroma pogodbenih obveznosti. Iz zapisnika te seje je razvidno, da so bili na tej seji prisotni vsi imenovani člani, tako N., J. in K. ter so pod točko F2 dnevnega reda obravnavali FU 4/2008 Poročilo ter sprejeli sklep: „Vodje oddelkov, ki niso pripravili poročil za revizijo, je treba opozoriti; zadevo je treba urediti v enem mesecu (do 15. 7. 2008), ali pa ne bodo dobili naslednje leto nagrade“. Upravni odbor je bil tako v celoti seznanjen z neporočanjem oziroma pomanjkljivim poročanjem tožnice glede revizijskega poročila FU 4/2008. Upoštevaje tudi določilo 43. člena KP dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji je torej bila tožena stranka s tožničinimi nespoštovanji in neizvrševanjem pogodbe o zaposlitvi v celoti seznanjena že dne 10. 6. 2008, torej je tožena stranka zamudila 30-dnevni rok, saj je tožnico na kršitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovnih kršitev opozorila šele dne 14. 7. 2008, s tem pa je izgubila procesne predpostavke za kasnejšo odpoved pogodbe o zaposlitvi. Glede zmotne uporabe materialnega prava tožena stranka navaja, da je bila uprava s kršitvami seznanjena že dne 10. 6. 2008, šele 14. 7. 2008 pa je bilo vročeno opozorilo o neizpolnjevanju pogodbeni stranki. V nadaljevanju je tožena stranka zamudila tudi objektivni devetmesečni rok v skladu z določili iste kolektivne pogodbe, saj je tožnici vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih in drugih obveznosti dne 20. 3. 2009, ko je ta rok od seznanitve dalje prav tako potekel. Tožnica tudi izpostavlja, da njena razrešitev s funkcije direktorice ORIK ni bila zakonita, oziroma da ji je bila s to preuranjeno razrešitvijo po drugi strani odvzeta možnost izvršitve ukrepov v naknadno določenih rokih. V 26. členu posebne pogodbe o zaposlitvi je navedeno, da uprava banke lahko takoj razreši direktorja upravljanja funkcije v naslednjih primerih: storitve kaznivega dejanja, izdaje poslovne tajnosti banke ali kršitve konkurenčne prepovedi, neizvrševanja sklepov, nalog in odredb, danih s strani uprave banke, ocene uprave banke, da direktor del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornosti po tej pogodbi ne opravlja uspešno.

Revizijsko poročilo 12/2008 posega v obdobje oziroma v čas pred sklenitev posebne pogodbe o zaposlitvi št. ..., saj je bila revizija področja prehodnih računov izvedena v času od 24. 11. 2008 do 28. 11. 2008, ko je tožnico zavezovala še stara individualna pogodba o zaposlitvi z dne 30. 1. 2007. Primerjava določil stare in nove pogodbe o zaposlitvi, ki opredeljujeta področje odgovornosti tožnice, vsekakor nista identični. Tožnica priglaša pritožbene stroške postopka.

Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožene stranke ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo v celoti zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Navaja, da je tožena stranka pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici iz krivdnih razlogov v celoti sledila zakonsko določenemu postopku in tudi rokom. Za dejstvo, da tožnica ne izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, se je tožena stranka seznanila šele dne 10. 6. 2008 in 19. 6. 2008. Obvestilo oziroma opozorilo tožnici pa je tožena stranka izdala dne 30. 6. 2008 in ne dne 14. 7. 2008, kot to zatrjuje tožnica, torej znotraj danega 30-dnevnega roka, ki ga določa 43. člen kolektivne pogodbe dejavnosti. Tožnici je bila odpoved pogodbe podana dne 20. 3. 2009, odpoved je bila podana pred potekom devetmesečnega roka od izdaje obvestila oziroma opozorila, kakor tudi v skladu z 88. členom Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da mora delodajalec podati odpoved iz krivdnega razloga v roku 30 dni od ugotovitve utemeljenega razloga. Dejstvo je, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena dlje časa. Zadnjo pogodbo o zaposlitvi je podpisala dne 16. 12. 2008 in sicer zaradi organizacijskih sprememb in ne zaradi sprememb samega področja dela. Navedeno pomeni, da je tožnica kljub podpisu nove pogodbe še naprej opravljala isto delo, kot po stari individualni pogodbi o zaposlitvi, razlika v vsebini obeh pogodb je zgolj v tem, da so bili v zadnji pogodbi o zaposlitvi obveznosti, spoštovanja in temeljnih predpisov natančneje opredeljena. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podana smiselno zatrjevana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je kršitev podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o določilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Pritožbeno sodišče je preizkusilo odločitev sodišča, ki je jasna in jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo, pri čemer je izrek sodbe skladen z obrazložitvijo in so navedeni razlogi o odločilnih dejstvih pomembnih za odločitev.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po izvedenih dokazih z vpogledom v listinsko dokumentacijo, ki sta jo predložili tožnica in tožena stranka ter po zaslišanju tožnice, predsednika uprave tožene stranke N., člana uprave K. in J. ter priče M., ugotovilo, da je tožbeni zahtevek tožnice za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih in drugih obveznosti z dne 20. 3. 2009 in posledično zahtevek za reintegracijo in reparacijo neutemeljen. Iz izvedenih dokazov, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, izhaja, da je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki in je opravljala delo direktorice oddelka računovodstva in kontrolinga, pri čemer je imela sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi z dne 30. 1. 2007 ter posebno pogodbo o zaposlitvi št. ... z dne 16. 12. 2008 in sicer za delovno mesto direktor računovodstva in kontrolinga, pri čemer je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas in tožnica je nastopila delo po tej pogodbi dne 1. 1. 2009, kot to določa 1. člen posebne pogodbe o zaposlitvi. Tožnici je tožena stranka podala opozorilo pred odpovedjo dne 30. 6. 2008 in navedla, da iz razloga, ker ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti, ji bo v primeru ponovne kršitve lahko podala odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je tožnico pozvala na zagovor v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga dne 3. 3. 2009 in ji v nadaljevanju 30. 3. 3009 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kateri je navedla, da je tožnica kršila direktivo bančne skupine GD – 2008-0045, s tem, da pri poslovanju s prehodnimi računi na vseh vlogah o odprtju predhodnih računov manjka podpis preveritelja vloge, da je tožnica kot direktorica ORIK ni bila vključena v proces odprtja prehodnih kontov, vknjižbe nad 10.000,00 EUR v sistemu niso knjižene po sistemu štirih oči, odkrita je bila temeljnica, ki je bila podpisa le s strani izstavitelja, ne pa tudi s strani odobritelja in osebe, ki jo pregleda. Navedene nepravilnosti so bile ugotovljene z revizijskim poročilom RP 12/2008, katerega glavni cilj je bil pregled usklajenosti upravljanja s prehodnimi računi. Tožnici je delovno razmerje prenehalo 17. 6. 2009, torej po izteku 90-odpovednega roka.

Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 s sprem. - ZDR) v 3. alineji 1. odstavka 88. člena določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga kršenje pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer pa 83. člen ZDR določa postopek pred redno odpovedjo s strani delodajalca in določa, da mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga delavcu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Prvi odstavek 83. člena ZDR tudi določa, da mora pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga delodajalec pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer je sodišče v konkretnem primeru pravilno upoštevalo tudi določila Kolektivne pogodbe dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 81/2004 – KP dejavnosti), ki v 43. členu določa, da mora opozorilo delodajalec posredovati delavcu najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je izvedel za kršitev delovne ali pogodbene obveznosti kot to določa 3. odstavek 43. člena KP dejavnosti ter opozorilo starejše od devet mesecev ne predstavlja procesne predpostavke za uvedbo postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, kot to določa 4. odstavek 43. člena KP dejavnosti.

Neutemeljeni so pritožbeni ugovori tožnice, da je tožena stranka tožnici podala prepozno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj se ji v opozorilu z dne 30. 6. 2008 očita, da oddelek notranje revizije ni prejel komentarjev oziroma poročil za konkretno določene ukrepe in da so bila pojasnila vsebinsko pomanjkljiva. V opozorilu je tožena stranka navedla, da v primeru izdelave Folow up poročila za mesec april 2008, tožnica ni poročala v skladu s pravilnikom in da šteje navedeno opozorilo kot potencialni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. V opozorilu se je tožnici očitalo, da oddelek ni sprejel določenih poročil (RP 8/2007, BoS 11/2007, BoS 12/2007) oziroma so ta pomanjkljiva in tudi ne posameznih ukrepov. Kot je ugotovilo sodišče po izpovedbi člana uprave K., so revizijska poročila eno izmed najpomembnejših opozoril o delovanju družbe in se lahko isto poročilo obravnava tudi večkrat, zaradi dodatnih pojasnil in dopolnitev. Revizijsko poročilo je uprava obravnavala na seji dne 10. 6. 2008 in 19. 6. 2008. Opozorilo je bilo podano dne 30. 6. 2008 in torej tožena stranka ni prekoračila 30-dnevnega roka od seznanitve z razlogi iz 43. člena KP dejavnosti, opozorilo pa je tudi vsebinsko utemeljeno. Tako je pritožbeni ugovor v tem delu neutemeljen.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila tožnici podana dne 20. 3. 2009, upoštevaje pisno opozorilo z dne 30. 6. 2008, torej pravočasno v okviru devetmesečnega roka iz KP dejavnosti, in tako tudi ni utemeljen pritožbeni ugovor, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno. Sodišče je v postopku ugotovilo, da so ugotovitve notranje revizije zapisane v poročilu RP 12/2008 točne, da se tožnica z njimi strinja in tudi z relativno kratkimi roki za izvedbo ukrepov, smiselno pa meni, da ni odgovorna, kar je tožnica zaslišana tudi sama izpovedala. Pritožba tudi navaja, da je tožena stranka tožnico razrešila s svojim sklepom z dne 26. 1. 2009, pri čemer ji je bil sklep vročen dne 13. 2. 2009 in sicer je uprava tožene stranke tožnico razrešila opravljanja funkcije direktorice oddelka računovodstva in kontroliga na podlagi 26. člena vzajemne (pravilno: posebne) pogodbe o zaposlitvi št. ... in sicer zaradi neizvrševanja sklepov, nalog in odredb, danih s strani uprave, pri čemer 26. člen omenjene posebne pogodbe določa, da uprava banke lahko takoj razreši direktorja opravljanja funkcije iz štirih razlogov in sicer v naslednjih primerih: storitve kaznivega dejanja, izdaja poslovne skrivnosti banke ali kršitve konkurenčne prepovedi, neizvrševanja sklepov, nalog in odredb, danih s strani uprave družbe, ocene uprave banke, da direktor del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi po tej pogodbi ne opravlja uspešno.

Tožnica kot sama navaja, razrešitve z mesta direktorice oddelka računovodstva in kontrolinga ni sodno izpodbijala. V predmetni zadevi je sodišče presojalo odpoved pogodbe o zaposlitvi št. …., pri čemer 27. člen posebne pogodbe o zaposlitvi ureja odpoved pogodbe in določa, da pogodbeni stranki lahko iz upravičenih razlogov redno ali izredno odpovesta pogodbo v skladu z določbami zakona in KPDb. Kadar odpove pogodbo direktor, ima šestmesečni odpovedni rok pred prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi, v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, pa se upoštevajo minimalni odpovedni roki, določeni v zakonu. Torej je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi skladno z posebno pogodbo o zaposlitvi št. ... z dne 16.12.2008. Ob navedenem se pritožbeno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da odpoved ni nezakonita iz razloga, ker revidirano obdobje spada v čas prejšnje pogodbe o zaposlitvi, saj je tožnica tudi sama izpovedala, da je podpisala drugo pogodbo zaradi organizacijskih sprememb, ne pa zaradi spremembe področja dela, v zadnji pogodbi o zaposlitvi pa so bile obveznosti iz pogodbe natančneje opredeljene.

Delodajalec mora podati odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga najkasneje v 60-ih dneh od ugotovitve utemeljenega razloga in najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga, kot to določa 6. odstavek 88. člena ZDR, kar je tožena stranka tudi spoštovala. Uprava se je s kršitvami seznanila dne 20. 1. 2009, ko je obravnavala revizijsko poročilo RP 12/2008, sama odpoved pa je bila podana dne 20. 3. 2009, kar je pravočasno. Tožena stranka je tudi izkazala, da je obstajal utemeljen razlog za odpoved, ki omogoča nadaljevanje dela iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, saj je uprava izgubila zaupanje v tožnico, ki tudi po opozorilih ni izboljšala svojega dela.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, in sicer tožnica iz razloga, ker s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa iz razloga, ker njen odgovor na pritožbo ni prispeval k rešitvi spora, pa tudi sicer v primeru prenehanja delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid v pravdi.