Jedro

Soglasja upnikov iz tretjega odstavka 127.b člena SPZ ne more nadomestiti dejstvo, da se zoper sklep o priznanju izločitvene pravice niso pritožili. To soglasje mora biti izrecno.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep, s katerim zemljiškoknjižna pomočnica ni dovolila vpisa spremembe osnovnega položaja nepremičnine s prac.št. 18/7 k.o. A. v splošni skupni del dveh stavb (in pri novem osnovnem položaju vknjižbo lastninske pravice za vsakokratne lastnike obeh stavb). Pri nepremični so namreč vpisane hipoteke ter prepoved odsvojitve in obremenitve, ki preprečujejo predlagani vpis.

2.Zoper sklep se predlagatelj pritožuje. Vztraja, da je sklep o priznanju izločitvene pravice listina iz 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), zato bi sodišče vpis na njeni podlagi moralo dovoliti (celo če bi že štelo, da hipotek ni mogoče izbrisati). Zdaj je že uveljavljena sodna praksa Vrhovnega sodišča, da pripadajoče zemljišče ni v pravnem prometu in da je vsakršen promet z njim ničen. Pritožnik smatra, da je listina tudi podlaga za izbris hipotek, saj gre za nenamerno pravno praznino, ki jo sodišče lahko zapolni.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V zemljiški knjigi je pri parc.št. 18/7 k.o. A. vpisana lastninska pravica za predlagatelja, vpisana pa je tudi prepoved odsvojitve in obremenitve ter več hipotek. Predlagatelj je predlagal vpis novega osnovnega položaja (skupni del stavb) in vknjižbo lastninske pravice za vsakokratne lastnike stavb št. 440 in 441 k.o. A. ter izbris vpisanih bremen, vse na podlagi sklepa o priznanju izločitvene pravice (v zvezi s sklepom o preizkusu terjatev). S sklepom je bila izločitvena pravica priznana etažnim lastnikom stavb B. 1 in B. 2. Ni pa bilo v sklepu odločenega ničesar v zvezi s pri nepremičnini vpisanimi obremenitvami.

5.Ni sicer dvoma, da je sklep stečajnega sodišča listina iz 40. člena ZZK-1, vendar morajo biti za dovolitev vpisa izpolnjeni pogoji iz 150. člena ZZK-1, med katerimi je tudi pogoj, da je vpis dovoljen po stanju zemljiške knjige (kot je predlagatelju pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje). Predlagatelj je predlagal vpis spremembe osnovnega položaja iz "običajne" nepremičnine v "pomožno" oziroma v splošni skupni del dveh stavb iz šestega odstavka 105. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Za tak skupni del se glede nastanka, upravljanja in prenehanja uporabljajo določila V.a dela tega zakona, ki veljajo za pomožno (povezano) nepremičnino. Po določbi tretjega odstavka 127.b člena SPZ je tako nastanek povezanih nepremičnin dovoljen le s soglasjem imetnika hipoteke ali stvarnega bremena, če je katera od nepremičnin obremenjena s hipoteko ali stvarnim bremenom. Po četrtem odstavku 127.b člena SPZ pa nastanek povezanih nepremičnin ni dovoljen, če je na nepremičnini vpisana prepoved odtujitve in obremenitve. Glede na vpise v zemljiški knjigi pri parc.št. 18/7 k.o. A. in glede na vsebino sklepa stečajnega sodišča torej ni izpolnjen pogoj, da je vpis dovoljen po stanju zemljiške knjige.

6.Kot je pritožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je zemljiškoknjižno sodišče vezano na vsebino listin, ki so podlaga predlaganemu vpisu. Izbris pravic in pravnih dejstev brez podlage v ustrezni listini je možen le kadar to določa zakon. V predmetni zadevi ne gre za tak primer.

7.Predlagatelj je predlagal vpis lastninske pravice v korist vsakokratnih lastnikov drugih nepremičnin. Tak vpis je mogoče le izjemoma, saj velja splošno pravilo iz 14. člena ZZK-1, po katerem se pri vpisu pridobitve pravice vpišejo podatki o osebi, ki je imetnik te pravice, če zakon ne določa drugače. Zakon določa drugače pri stvarni služnosti in pri vpisih povezanih nepremičnin. Ker pa je bilo zgoraj pojasnjeno, da niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa spremembe osnovnega položaja, predlogu ni mogoče ugoditi niti delno (samo glede predlaganega vpisa spremembe lastnika nepremičnine). Pri tem soglasja upnikov iz tretjega odstavka 127.a člena SPZ ne more nadomestiti dejstvo, da se zoper sklep o priznanju izločitvene pravice niso pritožili. To soglasje mora biti izrecno.

8.Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ne določa, da bi moralo stečajno sodišče hkrati s sklepom o priznanju izločitvene pravice odločiti še o prenehanju pri tej nepremičnini vpisanih obremenitev in pravnih dejstev. Ne gre pa za pravno praznino, kot to meni pritožnik. Ker ne gre za premoženje stečajnega dolžnika, stečajno sodišče o obstoju hipotek na njem ne more odločati. Celo če bi šlo za pravno praznino, pa take praznine ne more zapolniti zemljiškoknjižno sodišče, ki je vezano na načelo formalnosti in vpis lahko dovoli le na podlagi ustrezne listine.

9.Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

-------------------------------

1Hipoteke so bile vpisane pred začetkom stečajnega postopka.

Zveza:

Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 14, 40, 150 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 105, 105/6, 127b, 127b/3, 127b/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.