Jedro

Čeprav je res, da predmet napada pri kaznivem dejanju po 253. členu Kazenskega zakonika ni posameznik, pa to še ne pomeni, da ne more biti s tem kaznivim dejanjem oškodovan. Po 144. členu ZKP je namreč oškodovanec katerakoli oseba, katere osebna ali premoženjska pravica je bila s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena. Njegovega položaja v kazenskem postopku tako ne določa objekt kazenskopravnega varstva, kot je to mogoče razumeti iz pritožbene obrazložitve, ampak zgolj vzročna zveza med kaznivim dejanjem in prekršeno oziroma ogroženo pravico, ki je v obravnavanem primeru pri navedeni gospodarski družbi nedvomna.

Izrek

Pritožba zagovornika obsojenega S.F. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da morata obsojeni S.F. in obsojeni Z.F. nerazdelno plačati stroške pooblaščenca oškodovane gospodarske družbe v višini 875,00 EUR ter v roku 30 dni od prejema sklepa.

2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obsojenega S.F. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da obsojenega plačila navedenih stroškov oprosti ali ga ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik kot prava vešč procesni udeleženec uveljavljanih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ni identificiral, pritožbeno sodišče pa jih je razbralo v delu pritožbene obrazložitve z navedbo o nepravilno določenem paricijskem roku ter z navedbo, da sklep pritožniku ni bil vročen. Prvo navedbo je mogoče uvrstiti v bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Kršitev ni podana, ker je izrek sklepa razumljiv, izvršitev sklepa pa v ZKP ni zapovedana. Drugo navedbo, ki mimogrede po podatkih spisa ni resnična, je mogoče uvrstiti med bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, s tem, da je lahko predmet morebitnega izrednega in ne rednega pravnega sredstva. Nanaša se namreč na ravnanje sodišča prve stopnje po izdaji sklepa, medtem ko je pritožbeni predmet po zgornji določbi zamejen z ravnanjem sodišča do izdaje in s samo izdajo sklepa.

5. Enako kot zgoraj, je pritožbeno sodišče uveljavljano kršitev kazenskega zakona prepoznalo v delu obrazložitve, v katerem pritožnik pravi, da bi morala biti uporabljena Odvetniška tarifa ( v nadaljevanju OT), ki je veljala pred 8. 1. 2015, ko je bil postopek zoper obsojenega že uveden. Povzeto navedbo je mogoče smiselno uvrstiti v kršitev kazenskega zakona po 4. točki 372. člena ZKP, ki ni podana. Pritožnik prezre, da so bila vsa po pooblaščencu priglašena dejanja v kazenskem postopku opravljena že v času veljavne OT, na katero se sklicuje, in ki je bila potemtakem tudi pravilno uporabljena.

6. V delu pritožbene obrazložitve, ki ga je pritožbeno sodišče prepoznalo kot nasprotovanje odločilnim dejstvom, pritožnik pravi, da obsojeni zaradi narave kaznivega dejanja pooblaščenčevih stroškov ni dolžan plačati, da seštevek priznanih točk ne znaša 1.350 točk, ter da se obsojeni nahaja v stečaju z zarubljenim premoženjem, zaradi česar bi ga moralo sodišče prve stopnje plačila teh stroškov oprostiti.

7. Čeprav je res, da predmet napada pri kaznivem dejanju po 253. členu Kazenskega zakonika ni posameznik, pa to še ne pomeni, da ne more biti s tem kaznivim dejanjem oškodovan. Po 144. členu ZKP je namreč oškodovanec katerakoli oseba, katere osebna ali premoženjska pravica je bila s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena. Njegovega položaja v kazenskem postopku tako ne določa objekt kazenskopravnega varstva, kot je to mogoče razumeti iz pritožbene obrazložitve, ampak zgolj vzročna zveza med kaznivim dejanjem in prekršeno oziroma ogroženo pravico, ki je v obravnavanem primeru pri navedeni gospodarski družbi nedvomna.

8. Napaka v seštevku priznanih točk dlje od posplošenega zatrjevanja v pritožbeni obrazložitvi ni segla ter je zato ni bilo mogoče preizkusiti, izterljivost navedenih stroškov pa je spet predmet izvršbe, v katerih bo to dejstvo posebej uveljavljeno.

9. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornika obsojenega S.F. odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).