Jedro

Uspeh v postopku sam po sebi glede na materialnopravno podlago 49. člena ZBPP ni bistven za odločitev. Tudi kolikor upravičenec (delno ali v celoti) uspe v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, je dolžan ob obstoju okoliščin iz prvega odstavka 49. člena ZBPP vrniti tisti del stroškov, ki jih Republika Slovenija ni uspela izterjati od nasprotne stranke.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka krije sama stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da je tožnik dolžan povrniti Republiki Sloveniji znesek 148,69 €, izplačan iz naslova brezplačne pravne pomoči, na v sklepu naveden račun v roku 30 dni. Iz obrazložitve izhaja, da je bil tožnik na podlagi odločbe organa za brezplačno pravno pomoč št. 161/2022 z dne 3. 3. 2022 upravičen do brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru I K 10945/2021 z dne 3. 2. 2022. Za izvedbo brezplačne pravne pomoči je bil določen odvetnik A. A. kateremu so bili za to odmerjeni in plačani stroški s sklepom št. Bpp 161/2022 z dne 31. 8. 2022 v višini 148,69 €. Glede kazenske zadeve, ki je tekla pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod št. I K 10945/2021, organ ugotavlja, da je bila v tej zadevi dne 3. 2. 2022 izdana sodba, s katero je bil tožnik obsojen storitve dveh kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena Kazenskega zakonika. Zoper to sodbo je tožnik vložil pritožbo, ki je bila zavrnjena ter potrjena odločitev sodišča prve stopnje.

2. Organ za brezplačno pravno pomoč je na podlagi določbe 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) preverjal, ali se je tožnikovo premoženjsko oziroma finančno stanje spremenilo, in ugotovil, da je tožnik v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem ugotavljanja subjektivnega pogoja, to je v obdobju od 1. 2. 2023 do 30. 4. 2023, prejel plačo v skupnem neto znesku v višini 3.336,93 € (1.072,40 €, 1.068,27 €, 1.196,26 €). Za hčer B. B. je dolžan plačevati preživnino v višini 119,79 € mesečno. Na osnovi navedenega organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da znaša povprečni mesečni dohodek tožnika, upoštevajoč dohodke, ki jih je prejel ter preživnino, ki jo je plačal v višini izvršilnega naslova, 992,92 €, kar pomeni, da presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 930,68 €. Na osnovi zgoraj navedenega dejanskega stanja je organ za brezplačno pravno pomoč s sklicevanjem na 49. in 12. člen ZBPP ter glede ugotavljanja finančnega položaja upravičenca na 13. člen ZBPP ter prvi odstavek 20. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s 14. členom ZBPP, ugotovil, da je tožnik dolžan povrniti stroške nastale v zvezi z dodeljeno brezplačno pravno pomočjo. Pri tem organ za brezplačno pravno pomoč v obrazložitvi še pojasnjuje, da je upravičenca z navedenimi ugotovitvami seznanil ter mu omogočil, da se glede tega izjavi. Tožnik je predložil listine, s katerimi je izkazal, da je v ugotavljanjem obdobju plačal preživnino za hčerko v višini izvršilnega naslova po zadnji uskladitvi v znesku 119,79 € mesečno, morebitnih drugih omejitev razpolaganj z dohodki pa ni izkazal. Glede na navedeno organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da tožnik kljub plačani preživnini presega zakonsko določen cenzus za brezplačno pravno pomoč, zaradi česar je dolžan povrniti stroške izplačane iz naslova dodeljene brezplačne pravne pomoči. 3. Tožnik v vloženi tožbi uveljavlja razloga napačne uporabe materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč za zastopanje v kazenskem postopku za vložitev pritožbe zoper sodbo z odločbo št. Bpp 161/2022 z dne 3. 3. 2022. Ta odločba še velja in ni bila z ničemer razveljavljena in ne odpravljena ali spremenjena. Tožeča stranka meni, da je izpodbijana odločitev, izdana dne 17. 5. 2023, v popolnem nasprotju z odločbo toženke z dne 3. 3. 2022, zato ni pravne podlage za izpodbijano odločitev. Ugotovitve tožene stranke o povprečno prejeti plači tožnika v obdobju februar 2023 do april 2023 ne vplivajo in ne dajejo pravne podlage za odločitev, da bi moral tožnik Republiki Sloveniji na račun izvajanja storitev brezplačne pravne pomoči vrniti kakršenkoli denar. Tožena stranka v izpodbijanem aktu ne ugotavlja preseganja cenzusa v tožnikovi vlogi ob vložitvi prošnje za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Razen tega tožeča stranka meni, da je organ za brezplačno pravno pomoč v izpodbijanem sklepu določbe 49. člena ZBPP napačno uporabil in posledično kršil določbo prvega odstavka 24. člena ZBPP in ustavno pravico, ki vsakomur zagotavlja možnost udeležbe in varovanja pravic tekom sodnega varstva, v času ko je upravičenec v položaju, da zaradi slabega materialnega položaja nima možnosti, da sam iz lastnih sredstev pokrije stroške sodnega varstva. Tožnik meni, da okoliščina, da ima več kot leto in pol po izvajanju storitev brezplačne pravne pomoči nekoliko večjo plačo, ne sme vplivati na njegov položaj. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani akt odpravi, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem sklepu. Pri tem povzema tek predmetnega postopka odločanja o brezplačni pravni pomoči v zadevi Bpp 161/2022 in dodaja, da izpodbijana odločitev temelji na določbi 49. člena ZBPP. O vsebini te določbe je bil tožnik seznanjen že z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. V skladu z določbo 49. člena ZBPP mora upravičenec do brezplačne pravne pomoči materialni pogoj izpolnjevati še eno leto od pravnomočno zaključenega postopka. Glede na to je tožena stranka preverila, ali v okviru navedenega obdobja tožnik pogoje še izpolnjuje in nato odločila kot izhaja iz izpodbijanega akta. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5. Tožnik je pri svojih stališčih vztrajal tudi v vloženi pripravljalni vlogi.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V predmetni zadevi je sodišče dne 21. 9. 2023 opravilo narok za glavno obravnavo. V dokaznem postopku je vpogledalo v vse predložene listne in upravni spis št. Bpp 161/2022 ter na predlog tožeče stranke tudi spis kazenske zadeve Okrajnega sodišča v Mariboru, št. I K 10945/2021. Sodišče je zavrnilo dokaz z na naroku predloženimi listinami, to je plačilnimi listami za tožnika za čas od maja do vključno julija 2023 glede na to, da gre za listine, ki so nastale že v času po izdaji predmetnega sklepa. Stranki sta tudi na naroku vztrajali pri svojih stališčih, tožeča stranka pa še dodaja, da v postopku ni bilo izkazano, da tožnik v kazenskem postopku ni uspel. 8. Če upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku ni uspel, je dolžan povrniti stroške, ki jih je Republika Slovenija plačala iz naslova brezplačne pravne pomoči, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči in da bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 49. člena ZBPP). Upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je v postopku delno ali v celoti uspel, vendar na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ni pridobil premoženja oziroma dohodkov, ali če Republika Slovenija ni uspela v celoti izterjati stroškov iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona, je pod pogoji iz prejšnjega odstavka dolžan povrniti manjkajoči del stroškov, ki Republiki Sloveniji niso bili povrnjeni drugače. Če se je postopek izterjave od nasprotne stranke neuspešno zaključil po letu dni od pravnomočnega zaključka sodnega postopka, za katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, se upošteva materialni položaj upravičenca ob zaključku postopka izterjave (drugi odstavek 49. člena ZBPP). Ob nastopu okoliščin iz prvega ali drugega odstavka tega člena ravna pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po določbah tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči (tretji odstavek 49. člena ZBPP), kar pomeni po 43. členu ZBPP.

9. Organ za brezplačno pravno pomoč je svojo odločitev oprl na zgoraj citirane določbe prvega odstavka 49. člena ZBPP in v enem letu po pravnomočnem zaključku postopka, za katerega je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč, preveril premoženjsko stanje tožnika.

10. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prvega odstavka 14. člena ZBPP se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP), to je ZSVarPre.

11. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP), to je Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Osnovni znesek minimalnega dohodka v času izdaje izpodbijanega akta znaša 465,34 €, dvakratnik tega zneska pa 930,68 €.

12. Kot lastni dohodek samske osebe, se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge (prvi odstavek 20. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP). Od tako ugotovljenega lastnega dohodka se odšteje plačana preživnina v tem obdobju, največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora (14. člen ZSVarPre).

13. Organ za brezplačno pravno pomoč je v postopku ugotovil in s temi ugotovitvami seznanil tožnika, da je tožnik v obdobju od februarja do vključno aprila 2020 prejel plačo v skupnem znesku 3.336,93 €, kar pomeni 1.112,31 povprečno mesečno. Od tega zneska je odštel znesek plačane preživnine v višini 119,79 €, kar pomeni, da za presojo izpolnjevanja pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevni mesečni dohodek tožnika znaša 992,52 €.

14. Izpodbijana odločitev je pravilno sprejeta na zgoraj navedeni dejanski in pravni podlagi in je tožeča stranka s tožbenimi navedbami ne more ovreči. Tako na odločitev ne vplivajo tožbene navedbe, da odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ni bila razveljavljena, odpravljena ali spremenjena in da tožena stranka ni ugotovila, da tožnik ob dodelitvi brezplačne pravne pomoči za to ne bi izpolnjeval pogojev. V odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči je organ za brezplačno pravno pomoč glede na takrat ugotovljeno dejansko stanje in materialno pravo ugotovil, da tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Kot izhaja iz določbe 49. člena ZBPP, pa mora upravičenec materialne pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati še eno leto od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato je organ za brezplačno pravno pomoč v tem obdobju utemeljeno preverjal, ali tožnik še izpolnjuje materialni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 15. Pri tem za odločitev sam po sebi uspeh stranke v postopku, za katerega ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč - kar ugovarja tožeča stranka v tem upravnem sporu, ko se ne strinja s stališčem, da tožnik v postopku, za katerega mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, ni uspel - niti ni bistven. Tožena stranka je pri odločitvi izhajala iz ugotovitve, da tožnik v postopku, za katerega mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, ni uspel. Tožeča stranka temu nasprotuje, kljub temu, da je bila zoper tožnika izdana obsodilna sodba in kot je razumeti pri tem meri na uspeh pri odmeri kazni1. 16. Glede tega sodišče ugotavlja, da gre v predmetni zadevi za povrnitev stroškov brezplačne pravne pomoči, ki so nastali v pritožbenem postopku. V tem postopku je bila tožnikova pritožba kot neutemeljena zavrnjena in potrjena prvostopna odločitev, in torej tožnik v pritožbenem postopku nedvomno ni uspel. Razen tega pa uspeh sam po sebi glede na materialnopravno podlago 49. člena ZBPP niti ni bistven za odločitev. Tudi kolikor upravičenec (delno ali v celoti) uspe v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, je dolžan ob obstoju okoliščin iz prvega odstavka 49. člena ZBPP, vrniti tisti del stroškov, ki jih Republika Slovenija ni uspela izterjati od nasprotne stranke (tretji odstavek 46. člena ZBPP). Drugi odstavek 49. člena ZBPP se torej nanaša na primere, ko je del stroškov postopka zaradi uspeha upravičenca do brezplačne pravne pomoči v postopku dolžna povrniti nasprotna stranka, kolikor do tega ne pride, pa je stroške, ki Republiki Sloveniji niso bili povrnjeni, ob nastopu pogojev iz prvega odstavka 49. člena, te stroške dolžan povrniti prosilec. Glede na to so vse tožnikove navedbe v zvezi z uspehom tožnika v kazenskem postopku neutemeljene oziroma brezpredmetne.

17. Po zgoraj obrazloženem so neutemeljene tudi tožbene navedbe, da organ za brezplačno pravno pomoč ne bi smel preverjati tožnikovega premoženjskega stanja v obdobju od februarja do aprila 2023, saj je podlaga za to v 49. členu ZBPP.

18. Tožniku pa tudi ni mogoče pritrditi, ko navaja, da je z izpodbijano odločitvijo poseženo v tožnikovo pravico do sodnega varstva. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP), vendar pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Ta določa med ostalim tudi materialne pogoje, ki jih mora izpolnjevati prosilec do brezplačne pravne pomoči, da je do nje upravičen, in rok, v katerem mora te pogoje izpolnjevati. Kolikor ti pogoji niso (več) izpolnjeni, pa je prosilec dolžan stroške brezplačne pravne pomoči povrniti. Tožniku je bila pravica do sodnega varstva zagotovljena in z izpodbijano odločitvijo v to ni bilo poseženo. Ker pa so nastopile z zakonom določene okoliščine, v katerih je dolžan stroške iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči povrniti, je bil izdan predmetni sklep.

19. K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da tožena stranka v odgovoru na tožbo očitno pomotoma od ugotovljenega zneska lastnega mesečnega dohodka tožnika ni odštela zneska plačane preživnine, ki ga sicer tudi v odgovoru na tožbo navaja. Je pa v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovila, da po odštetju preživnine tožnikov mesečni lastni dohodek v relevantnem obdobju znaša 992,52 € in s tem za 61,84 € presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Glede tega so torej navedbe na glavni obravnavi tako tožeče (ta navaja, da tožnik presega cenzus za 170,00 €) kot tožene (ki navaja, da gre le za preseganje 20.00-30,00 €) stranke zmotne, zgoraj navedeno dejansko stanje pa kaže, da je izpodbijana odločitev pravilna. Tako ugotovljeno materialno stanje namreč kaže na to, da je tožnik znesek izplačanih stroškov brezplačne pravne pomoči sposoben vrniti. S tem pa so bili podani pogoji za postopanje po določbi tretjega odstavka 49. člena v zvezi s 43. členom ZBPP in tožniku naloženo vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči. 20. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

21. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

1 Temu sicer ni mogoče pritrditi, saj tožniku izrečena obsodilna sodba pomeni, da šteje za obsojenega in na to izrečena kazen ne vpliva.