Jedro

ZBPP omogoča, da se (pod zakonsko določenimi pogoji) nagrade pooblaščencem, izdatki in drugi stroški postopka v primeru, ko oseba zaradi slabšega socialnega položaja teh ne more kriti sama, plačajo iz sredstev Republike Slovenije. Vendar pa takšna ureditev ne bi bila pravična, če pri tem ne bi bilo upoštevano morebitno izboljšanje socialnega položaja upravičenca do BPP zaradi (delnega) uspeha v postopku. To velja tudi v obravnavani zadevi. V tej je namreč prišlo do položaja, ko so bili nagrada pooblaščenca, izdatki sodnima cenilcema in drugi stroški tožnika v izvršilnem postopku (ki bi jih sicer moral kriti sam, pa mu je bila zaradi njegovega slabšega socialnega položaja za njihovo kritje dodeljena BPP) plačani iz sredstev BPP (torej iz sredstev proračuna). Na podlagi (delnega) uspeha v postopku pa je tožnik prejel povračilo izvršilnih stroškov, ki jih sam dejansko ni imel oziroma so bili zanj kriti iz naslova dodeljene mu BPP. Ravno tako se je v izvršilnem postopku prednostno poplačal del njegove priglašene terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti zaradi poškodbe pri delu in mesečne rente4, ki kot že rečeno ne spadata med izjeme po drugem odstavku 48. člena ZBPP.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) odločil, da je tožnik dolžan povrniti sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi odločbe Bpp 236/2014 z dne 16. 4. 2015 v višini 1. 878,81 EUR, in sicer v 12 zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok v višini 228,81 EUR zapade v plačilo 10. 10. 2024, vsi nadaljnji obroki v višini 150,00 EUR pa vsakega 10. dne v mesecu (I. točka izreka). Organ za BPP je določil še način izpolnitve obveznosti (II. točka izreka) in tožnika opozoril, da bo v primeru zamude prvega obroka v plačilo zapadel celotni dolgovani znesek, organ za BPP pa bo podal predlog za prisilno izvršbo (III. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik v izvršilnem postopku, za katerega je bila tožniku dodeljena BPP uspel. Na podlagi sklepa o poplačilu Okrajnega sodišča v Ljubljani I 162/2014 z dne 24. 10. 2022 je prejel poplačilo izvršilnih stroškov v znesku 250,32 EUR in v znesku 457, 20 EUR ter 269,37 EUR na podlagi sklepa in sklepa o poplačilu z dne 12. 9. 2019. Na podlagi slednjega pa je prejel tudi poplačilo prednostne terjatve v znesku 1.496,76 EUR. V korist proračuna Republike Slovenije pa so se na podlagi sklepa o poplačilu z dne 24. 10. 2022 poplačali stroški cenitve nepremičnine v višini 460,69 EUR. Organ za BPP je na tej podlagi ugotovil, da je tožnik prejel premoženje v višini 2.473,65 EUR, ki ne predstavlja izjeme po drugem odstavku 48. člena ZBPP in zaključil, da so izpolnjeni pogoji za vračilo izplačane BPP v višini 1.878, 81 EUR (2.339,50 EUR - 460,69 EUR) skladu s prvim odstavkom 48. člena ZBPP.

Bistvene navedbe v tožbi

3.Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo. Navaja, da je za pravilno odločitev v zadevi potrebno upoštevati genezo terjatve, ki jo je tožnik izterjal v izvršilnem postopku, v katerem je bila tožba vložena že leta 2007. V tem času ko so terjatve nastale, je veljal 47. člen ZBPP, ki je bil spremenjen z objavo v Uradnem listu RS št. 23-832/2008 z dne 7. 3. 2008, torej po začetku pravdnega postopka za plačilo terjatve, ki jo je nato tožnik uveljavljal v relevantnem izvršilnem postopku I 162/2024. Tožena stranka bi to morala upoštevati pri svoji odločitvi. V izvršilnem postopku je tožnik namreč zahteval izterjavo odškodnine (tudi) iz naslova škode zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki je po takrat veljavnem pravu spadala pod navedeno zakonsko določbo. Poleg navedenega tožnik poudarja, da je zahteval tudi rento zaradi izgubljene delovne zmožnosti, zato bi morala tožena stranka uporabiti v letu 2007 veljavni določbi 47. in 48. člena ZBPP.

4.Upravičenci do BPP, ki v sodnih postopkih, za udeležbo v katerih jim je bila dodeljena BPP, s tožbo zahtevajo rento za nadomestitev izgubljenega dohodka iz naslova izgubljene delovne zmožnosti, so s trenutno ureditvijo v 48. členu ZBPP neupravičeno diskriminirani v primerjavi z upravičenci do BPP, ki so zahtevali izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je bil dolžen dajati. Gre za neustavno razlikovanje (22. člen Ustave) med tistimi, ki so v škodnih dogodkih ostali živi, pa vseeno ne morejo preživljati svojih bližnjih in tistimi oškodovanci, ki so umrli v škodnih dogodkih, njihovi bližnji pa so izgubili vir preživljanja. Tožnik poudarja še, da mu je bila kršena tudi pravica do varstva človekove osebnosti in dostojanstva, saj sta z ženo prejemnika minimalne pokojnine in mesečno ne pridobivata sredstev, ki bi jih bilo na podlagi Zakona o izvršbi (v nadaljevanju ZIZ) mogoče rubiti. V izvršilnem postopku je želel pridobiti svoj izgubljeni dohodek, ki ga je dolžnik povzročil s protipravnim ravnanjem, ki je privedlo do tožnikove izgube delazmožnosti in posledično minimalne pokojnine, tožena stranka pa mu skuša vzeti še ta minimalni znesek, ki mu ga je uspelo dobiti od dolžnika. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in priglaša stroške postopka v upravnem sporu.

5.Tožena stranka je posredovala upravne spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

Presoja sodišča

K I. točki izreka:

6.Tožba ni utemeljena.

7.Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato se sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa pojasnjuje in dodaja naslednje.

8.Relevantno dejansko stanje v zadevi je nesporno (saj ga ne prereka nobena od strank; prim. drugi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1): Tožniku je bila z odločbo o BPP dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani I 162/2014, zaradi izterjave 54.417,44 EUR s pripadki in za oprostitev plačila stroškov postopka, razen sodnih taks. Iz naslova BPP je bil na podlagi sklepov tožene stranke izvajalcem BPP, in sicer sodni cenilki A. A. izplačan znesek v višini 460,69 EUR, sodnemu cenilcu B. B. znesek v višini 566,09 EUR in odvetniku C. C.znesek v višini 1.312,72 EUR, skupni izplačani znesek je bil torej 2.339,50 EUR. Tožnik je, ker je v navedenem izvršilnem postopku (delno) uspel, na podlagi sklepov o poplačilu Okrajnega sodišča v Ljubljani prejel znesek v višini 2.473,65 EUR, v korist proračuna Republike Slovenije pa so se poplačali stroški cenitve nepremičnine v višini 460,69 EUR. Sporno je le vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, in sicer, ali je tožena stranka s tem, ko je tožniku naložila povrnitev sredstev iz naslova BPP pravilno uporabila določbo 48. člena ZBPP.

9.V skladu z načelom zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju ZUP) se v upravnem odločanju praviloma uporabi predpis, veljaven v času prvostopenjskega odločanja, razen če zakon ne določa drugače.

Predpis, ki je za obravnavano zadevo bistven, je 48. člen ZBPP. Zato je neutemeljen tožnikov ugovor, da bi tožena stranka morala odločiti na podlagi 47. in 48. člena ZBPP, ki je veljal v letu 2007, to je v času nastanka terjatev tožnika iz naslova odškodninske odgovornosti za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in rente zaradi izgubljene delovne zmožnosti, izterjavo katerih je zahteval v izvršilnem postopku.

10.Prvi odstavek navedenega člena določa, da je dolžan upravičenec do BPP, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Izjema od te dolžnosti vrnitve stroškov je določena v drugem odstavku 48. člena ZBPP, ki določa, da upravičenec do BPP ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje, za kar v obravnavnem primeru ne gre.

11.V pojmu "pridobljeno premoženje oziroma dohodek" iz prvega odstavka 48. člena ZBPP so po oceni sodišča zajeti različni denarni prejemki, ki jih na podlagi pravnomočne odločbe pridobi upravičenec do BPP v sodnem postopku, to pomeni tudi odškodnine in denarne rente. V prid temu stališču namreč pritrjuje tudi ureditev drugega odstavka navedenega člena, ki izključuje nastanek dolžnosti vračila BPP le v ozko določenem primeru, zato pri drugih oblikah odškodnin, ki niso izrecno naštete v tej zakonski določbi, uporaba izjeme od dolžnosti vračanja ne pride v poštev.

V zvezi s tem tožnik nekonkretizirano in (pre)splošno zatrjuje, da gre za neustavno razlikovanje (kršitev 22. člena Ustave) med tistimi oškodovanci, ki so v škodnih dogodkih ostali živi, pa vseeno ne morejo preživljati svojih bližnjih (oškodovanci, ki zahtevajo rento za nadomestitev izgubljenega dohodka iz naslova izgubljene delovne zmožnosti) in tistimi, ki so umrli v škodnih dogodkih, njihovi bližnji pa so izgubili vir preživljanja. Takšnih ugovorov podanih na splošni ravni pa ni mogoče vsebinsko presoditi.

12.Tožnik neutemeljeno zatrjuje tudi, da je tožena stranka, s tem, ko mu je naložila vračilo izplačane BPP, posegla v njegovo pravico varstva človekove osebnosti in dostojanstva, saj sta z ženo prejemnika minimalne pokojnine in mesečno ne pridobivata sredstev, ki bi jih bilo na podlagi ZIZ mogoče rubiti. Prvi odstavek 48. člena ZBPP ima izhodišče v osnovnem namenu BPP, to je zagotoviti uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). ZBPP tako omogoča, da se (pod zakonsko določenimi pogoji) nagrade pooblaščencem, izdatki in drugi stroški postopka v primeru, ko oseba zaradi slabšega socialnega položaja teh ne more kriti sama, plačajo iz sredstev Republike Slovenije. Vendar pa takšna ureditev ne bi bila pravična, če pri tem ne bi bilo upoštevano morebitno izboljšanje socialnega položaja upravičenca do BPP zaradi (delnega) uspeha v postopku. To velja tudi v obravnavani zadevi. V tej je namreč prišlo do položaja, ko so bili nagrada pooblaščenca, izdatki sodnima cenilcema in drugi stroški tožnika v izvršilnem postopku (ki bi jih sicer moral kriti sam, pa mu je bila zaradi njegovega slabšega socialnega položaja za njihovo kritje dodeljena BPP) plačani iz sredstev BPP (torej iz sredstev proračuna). Na podlagi (delnega) uspeha v postopku pa je tožnik prejel povračilo izvršilnih stroškov, ki jih sam dejansko ni imel oziroma so bili zanj kriti iz naslova dodeljene mu BPP. Ravno tako se je v izvršilnem postopku prednostno poplačal del njegove priglašene terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti zaradi poškodbe pri delu in mesečne rente, ki kot že rečeno ne spadata med izjeme po drugem odstavku 48. člena ZBPP. Navedeno narekuje upravičenje Republike Slovenije (zastopane po Okrožnem sodišču v Ljubljani, kot organu za BPP), da na podlagi prvega odstavka 48. člena ZBPP od tožnika zahteva povračilo navedenega zneska, saj bi bil zanj sicer neupravičeno obogaten.

13.Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter je odločba pravilna in utemeljena na zakonu, tožba pa neutemeljena.

14.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in toženo stranko ni sporno. Kot je sodišče namreč že pojasnilo, je med strankama sporno le vprašanje pravilne uporabe materialnega prava (48. člena ZBPP). Tožnik pa tudi ni predlagal izvedbe glavne obravnave.

K II. točki izreka:

15.Tožnik od tožene stranke zahteva povrnitev stroškov upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

-------------------------------

1Tako stališče je Vrhovno sodišče že sprejelo v svojih številnih odločbah (npr. X Ips 1642/2006 z dne 10. 3. 2010, X Ips 224/2007 z dne 1. 7. 2010, X Ips 496/2010 z dne 1. 9. 2011, X Ips 243/2013 z dne 5. 2. 2014).

2Uradni list RS, št. 48/01, 50/04, 23/08, 15/14 - odl. US, 18/14 - odl. US, 19/15, 39/18.

3Glej sodbo tega sodišča I U 330/2016 z dne 25. 5. 2017 (8. točka obrazložitve) in I U 1389/2022 z dne 8. 12. 2022 (12. točka obrazložitve).

4Prisojene s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani IPd 72/2012 z dne 12. 9. 2012.

5Glej sodbo tega sodišča I U 615/2024 z dne 22. 8. 2024 (11. točka obrazložitve).

Zveza:

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 48

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.