Jedro

V upravnem postopku bi morala tožena stranka z dokazi ugotoviti, ali navedbe tožnika, da industrijski procesorji v rezervoarjih in črpališču tvorijo tehnološko celoto oz. pomenijo del integralnega vodovodnega sistema, ki izvaja vodenje oz. krmiljenje vodovoda in da služi nevtralizaciji oporečne, biološko določene mere kontaminirane vode z dodajanjem klora, služijo oz. temeljijo na strokovni podlagi.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiške carinske uprave z dne 6.4.1993.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo carinarnice z dne 29.10.1992, s katero je bil zavrnjen zahtevek za oprostitev plačila carine za 3 kose industrijskih procesorjev, ki so bili prijavljeni za carinjenje po uvozni carinski deklaraciji dne 12.10.1992 pri carinski izpostavi, iz razlogov, da uvoženo blago ni namenjeno neposrednemu varstvu človekovega življenjskega okolja. Industrijski procesorji bodo po mnenju carinarnice vgrajeni v rezervoarje zaradi stalnega nadzora in kvalitet neoporečnosti pitne vode, na črpališču pa bo procesorski računalnik uravnaval dotok pitne vode iz vrtine. Procesorji naj bi torej le omogočili prenos informacij v center vodenja o stanju in količini načrpane vode ter stanju in kvaliteti vode v rezervoarjih, nikakor pa ne bodo služili neposredno varstvu človekovega življenjskega in delovnega okolja.

Tožeča stranka je zoper odločbo sprožila upravni spor in v njem navaja, da je celoten sistem nadzora in vodenja vodovoda kot integralni del vodovodnega sistema namenjen neposredni zaščiti človekovega okolja. Sestoji se iz merilnikov (merilnik prostega klora, merilnik nivoja, merilni pretok, ..), ki zajemajo podatke o procesu, industrijskih procesorjev, ki lokalno obdelujejo merilne signale in jih tudi pošiljajo v center vodenja, kjer se na centralnem nivoju obdelajo ter nato preko končnih postaj na vodovodnih objektih krmilijo celoten proces preko aktuatorjev (motorjev črpalk za vodo, motorjev črpalk za doziranje klora, ventilov z elektromotornimi pogoni, ...). Pri tem je za pretočno-proporcionalno doziranje klora potrebno meriti pretok vode v cevovodu in na osnovi te informacije določiti količino klora v vodi, ki je običajno v območju 0.3 mg/1 do 5 mg/1. Doseganje določene minimalne vrednosti zagotavlja neoporečnost in ustrezno kvaliteto pitne vode, preseganje maksimalne vrednosti pa je lahko že škodljivo zdravju, saj je klor v takih količinah toksičen. Industrijski procesorji so vgrajeni v končne postaje (rezervoarje in črpališča) in opravljajo tako nadzorne kot tudi krmilne funkcije na lokalnem nivoju. Del teh nalog je vsekakor meritev prostega klora na nekaterih končnih postajah ter doziranje klora v odvisnosti od vrednosti meritev na končnih postajah, predvsem na vodnih zajetjih in obenem registracija in protokoliranje mernih vrednosti v samem centru vodenja vodovodnega sistema, tako za obratovanje, kot tudi za republiške inšpekcijske službe, saj je v pripravi nova zakonodaja, ki bo urejala to področje. Poleg merjenja in doziranja klora, kar se neposredno kaže v kakovosti in neoporečnosti vode, pa seveda industrijski procesorji, povezani v sistem s centrom vodenja, opravljajo še številne druge naloge. Ena takih je tudi uravnavanje črpanja v črpališčih glede na optimalno porabo električne energije za črpanje, kar se kaže v manjših obratovalnih stroških in vodenju obratovanja vodovodnih čistilnih naprav s peščenimi in ogljenimi filtri. Ker so vse postaje lokacijsko ločene (več tisoč metrov vsaksebi), je potrebno povezavo med centrom vodenja in končnimi postajami zagotoviti preko sistema radijskih zvez, tako v končnih postajah, kot tudi centru vodenja, ki tako ne opravlja le funkcije nadzora, temveč avtomatsko vodi celotni vodovodni sistem. Zato tako za center vodenja, kot tudi končne postaje nikakor ni možno govoriti samo o funkciji nadzora delovanja spremljajoče opreme, kot je to napačno interpretirano v sporni odločbi Republiške carinske uprave, temveč gre v tem primeru za integralen sistem, ki izvaja vodenje oziroma krmiljenje vodovoda, kot je navedeno v obrazložitvitvi tožnika, na katero se sklicuje tudi sporna odločba. Tako navedena oprema služi predvsem nevtralizaciji učinka oporečne, biološko do določene mere kontaminirane vode z dodajanjem klora. S tem biološko čisti vodo in nevtralizira zdravju škodljive primesi. Mehansko čiščenje pa se izvaja v peščenih ali (in) ogljenih filtrih, kjer je to potrebno.

Brez kateregakoli sestavnega dela sistema (merilni in izvajalni nivo, lokalni procesni nivo, komunikacije in center vodenja) bi bilo izvajanje teh nalog nemogoče, zato je potrebno vse dele sistema obravnavati kot celoto, ki opravlja naloge neposredne zaščite človekovega okolja.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Sodišče je tožbi ugodilo iz naslednjih razlogov: V obravnavani zadevi je sporno vprašanje ali 3 uvoženi komadi industrijskih procesorjev glede svoje namembnosti izpolnjujejo pogoje iz 14. točke 1. odstavka 29. člena carinskega zakona (CZ). Sporno je, ali gre za opremo, ki je neposredno namenjena za varstvo človekovega življenjskega in delovnega okolja, kot trdi tožeča stranka in kot izhaja iz mnenja, ki ga je v tej zadevi dne 25.8.1992 izdalo pristojno ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, ali pa gre za opremo, ki služi samo kontrolni funkciji oz. funkciji nadzora delovanja spremljajoče opreme, kot ugotavlja tožena stranka v izpodbijani odločbi.

Sodišče ugotavlja, da tožena stranka v izpodbijani odločbi na pritožbene navedbe, da industrijski procesorji v rezervoarjih in črpališču tvorijo tehnološko celoto oziroma da v tem primeru pomenijo del integralnega vodovodnega sistema, ki izvaja vodenje oziroma krmiljenje vodovoda in da služijo predvsem nevtralizaciji učinka oporečne, biološko do določene mere kontaminirane vode z dodajanjem klora in biološkemu čiščenju vode in nevtralizaciji zdravju škodljivih primesi, ni v celoti odgovorila. Na navedbe tožeče stranke je odgovorila samo delno (glede kontrolne funkcije procesorjev), ne pa tudi na navedbe glede ostalih funkcij kot n. pr. doziranje klora). Iz spisov ni razvidno, na podlagi kakšnih dokaznih sredstev je tožena stranka izvedla sklep o dejanskem stanju, ki je odločilno vplival na rešitev zadeve. V ponovnem postopku bo potrebno glede spornih vprašanj izvesti dokaze in na njihovi podlagi ugotoviti dejansko stanje in temu primerno uporabiti materialne določbe carinskega zakona.

Iz navedenih razlogov je izpodbijana odločba tožene stranke nezakonita. Zato je sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena in iz razloga po 3. točki 1. odstavka 10. člena zakona o upravnih sporih tožbi ugodilo in odločilo, kot je navedeno v izreku sodbe. Določbe citiranih zveznih zakonov je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).