Jedro

V pouku o pravnem sredstvu, ki je naveden na odločbi o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, res ni pojasnjeno, da pisno pritožbo stranka lahko vloži tudi po pošti, in da se za pravočasno šteje tudi pritožba, ki je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno na pošto, vendar ta pomanjkljivost ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka, kar je že večkrat potrdila upravno sodna praksa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje kot prepozno zavrgel pritožbo tožnika zoper odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2009 št. DT4224-00880/2009-N(07082-05) z dne 2. 9. 2009. V obrazložitvi sklepa upravni organ navaja, da je bila navedena odločba tožniku vročena 11. 9. 2009 in da se je 15 dnevni rok za vložitev pritožbe iztekel 28. 9. 2009, tožnik pa je pritožbo vložil 29. 9. 2009. Pritožbeni organ je zavrnil pritožbo zoper navedeni sklep.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja, saj naj bi ukrepal pravočasno. Navaja, da je dal ustno izjavo pri Davčnem uradu Kranj v skladu s poukom o pravnem sredstvu, ki je naveden na odločbi o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, vendar zapisnika o tem ni dobil. Pošiljali naj bi ga od vrat do vrat, nazadnje naj bi dobil odgovor, naj zadevo rešuje na Občini Naklo in v Radovljici. Pisne pritožbe naj isti dan ne bi mogel oddati zaradi uradnih ur, zato jo je oddal v torek. Navaja, da se je o nepravilni obdavčitvi pogovarjal že večkrat od leta 2004 dalje, problem pa naj bi nastal že leta 1993. Meni, da nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni dolžan plačevati, ker ne krajevna skupnost ne občina nista prispevali h komunalnemu urejanju njegove nepremičnine.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, sodišču predlaga, naj tožbo zavrne, novih razlogov pa ne navaja.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja: V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2009 prejel 11. 9. 2009. Ker je bil zadnji dan petnajstdnevnega pritožbenega roka dela prost dan, se je rok za pritožbo v skladu z drugim odstavkom 101. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 uradno prečiščeno besedilo in naslednji – ZUP) iztekel s pretekom prvega naslednjega delavnika. Tožnik bi torej moral tožbo vložiti najkasneje v ponedeljek 28. 9. 2009. Da pisne pritožbe v ponedeljek ni vložil, ni sporno, saj tožnik sam navaja, da jo je vložil v torek 29. 9. 2009. Hkrati pa trdi, da je pritožbo pravočasno vložil ustno, le da zapisnika ni dobil. Glede na tožbene navedbe, da tožnik pritožbe pisno ni mogel oddati zaradi uradnih ur, sodišče ugotavlja, da v pouku o pravnem sredstvu, ki je naveden na odločbi o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, res ni pojasnjeno, da pisno pritožbo stranka lahko vloži tudi po pošti, in da se za pravočasno šteje tudi pritožba, ki je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno na pošto, vendar ta pomanjkljivost ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka, kar je že večkrat potrdila upravno sodna praksa (na primer sklep Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 1507/2005 z dne 12. 9. 2007). V primeru, ko je pravni pouk v odločbi napačen, lahko stranka ravna tako po veljavnih predpisih kot tudi po danem pravnem pouku, pri čemer to zanjo ne more imeti nobenih škodljivih posledic (četrti odstavek 215. člena ZUP). Stranka se po veljavnih predpisih ravna tudi kadar odločba sploh nima pouka, ali pa je ta nepopoln, lahko pa od organa, ki je odločbo izdal, v 8 dneh zahteva, naj jo dopolni (peti odstavek 215. člen ZUP). Tožnik te možnosti ni izkoristil. Tožnik torej ni ravnal po drugem odstavku 63. člena, ki določa, da se vloge strank lahko vlagajo tudi po pošti. Vložitev pisne pritožbe z neposredno izročitvijo organu (kar prav tako določa drugi odstavek 63. člena ZUP) pa mora biti prav tako opravljena v določenem roku. V obravnavanem primeru je bila vložitev pisne pritožbe z izročitvijo organu 29. 9. 2009 prepozna. Z navajanjem, da je dal ustno izjavo pri Davčnem uradu Kranj, in da so ga napotili, naj problem rešuje na Občini Naklo, pa tožnik ne izkazuje, da je vložil pritožbo zoper navedeno odločbo ustno. Tožnik sam navaja, da zapisnika o dani ustni pritožbi ni dobil. Dejstvo, da je bil 28. 9. 2009 na Davčnem uradu Kranj, samo po sebi ne pomeni, da je bila pritožba vložena, morebitni napačni pravni nasveti uradnih oseb pa ne morejo biti predmet tega upravnega spora.

Po presoji sodišča je prvostopenjski organ kljub nepopolnemu pravnemu pouku na odločbi z dne 2. 9. 2009 ravnal pravilno, ko je prepozno tožnikovo pritožbo zavrgel. Po drugem odstavku 240. člena ZUP namreč organ prve stopnje s sklepom zavrže pritožbo, če ta ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba.

Na drugačno odločitev ne morejo vplivati niti tožbene navedbe, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Predmet tega upravnega spora namreč ni odločba o odmeri navedenega nadomestila, temveč sklep o zavrženju pritožbe zoper odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je o zadevi odločilo brez glavne obravnave v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je iz prej navedenega razvidno, da v tožbi niso bila navedena nobena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi.