Jedro

Pristojni organ za BPP odloča o razrešitvi postavljenega odvetnika tako na zahtevo upravičenca kot na zahtevo postavljenega odvetnika. Vendar je za nastop posledice, tj. da se šteje, da upravičencu BPP ni bila dodeljena in da se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP, relevantno, ali pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca, zaradi katerih postavljeni odvetnik ne more v redu opravljati svoje dolžnosti.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijanim sklepom razrešila odvetnika B. B. dolžnosti izvajanja brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) po odločbi toženke št. Bpp 699/2021 z dne 24. 5. 2021 v zvezi s sklepom Bpp 699/2021 z dne 1. 3. 2022 (I. točka izreka). Odločila je še, da se postopek izvajanja BPP za tožnika ustavi (II. točka izreka) ter se ugotovi, da je bila tožniku z odločbo št. Bpp 699/2021 z dne 24. 5. 2021 BPP neupravičeno dodeljena (III. točka izreka) in je ta dolžan povrniti stroške neupravičeno pridobljene BPP, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom (IV. točka izreka).

2.V obrazložitvi je navedla, da je bila z odločbo Bpp 699/2021 z dne 24. 5. 2021 prosilcu dodeljena redna BPP zaradi kazenskega postopka pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici, opr. št. VIII K 19559/2020, in sicer v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja v kazenskem postopku pred sodiščem na prvi stopnji. Za izvajanje BPP je bil na predlog upravičenca določen izbrani odvetnik C. C., ki je bil s sklepom Bpp 699/2021 z dne 1. 3. 2022 na predlog izvajalca, iz razloga nezaupanja in subjektivnega nezadovoljstva upravičenca, razrešen dolžnosti izvajanja BPP, za nadaljnje izvajanje pa je bil določen odvetnik B. B.

3.Tožnik kot upravičenec je 5. 10. 2022 na sodišče posredoval predlog za razrešitev izvajalca BPP iz razloga nesoglasij med izvajalcem in upravičencem in ker je menil, da ga izvajalec ne zastopa dovolj dobro. Izvajalec B. B. je 12. 10. 2022 na sodišče posredoval odgovor, da se s predlagano razrešitvijo strinja, saj mu je upravičenec 11. 10. 2022 preklical pooblastilo za zastopanje. Izvajalec je navedel, da je delo opravil skrbno in strokovno. Za prosilca je ugodno rešil štiri zadeve (s sodno odločbo ali poravnavo), preostale pa so še odprte. Do nesoglasij je prišlo zaradi nerazumevanja in nesprejetja določenih pravno neogibnih dejstev s strani prosilca (npr. da na predhodno pravnomočno zaključene postopke izvajalec ni mogel vplivati, ocene o izidu postopka). Posledično je upravičenec tekom zastopanja želel z neprestanimi telefonskimi klici priti do drugačnih stališč, čemur pa izvajalec ni mogel slediti kljub temu, da je bilo včasih tudi po več kot 35 klicev dnevno.

4.Toženka se sklicuje na deseti in enajsti odstavek 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter navaja, da je na podlagi navedb izvajalca in upravičenca ter ob pregledu listin ugotovila, da očitki prosilca zagovorniku, da ga ta ne zastopa dovolj dobro, niso utemeljeni, saj kaj takšnega ne izhaja iz podatkov v sodnih spisih in iz opravljenih procesnih dejanj v predmetnem postopku s strani zagovornika. Utemeljen razlog za razrešitev odvetnika pa so nesoglasja med upravičencem in odvetnikom, ker med njima ni več ustreznega zaupanja, zaupanje pa je pogoj za uspešno zastopanje. Ni razlog za razrešitev odvetnika v nestrokovnem delu, pač pa v nezaupanju in subjektivnem nezadovoljstvu upravičenca z delom odvetnika, kar je utemeljen razlog, zaradi katerega izvajalec ne more sodelovati z upravičencem. Dodala je še, da ker gre že za razrešitev drugega odvetnika v isti zadevi, pri čemer gre ponovno za zamenjavo odvetnika iz razlogov na strani upravičenca, se v skladu z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP šteje, da prosilcu oz. upravičencu BPP ni bila odobrena in se uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

5.Tožnik v tožbi predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje toženki. Priglaša tudi stroške postopka.

6.V tožbi navaja, da je tožnik 5. 10. 2022 toženki posredoval predlog za razrešitev izvajalca BPP iz razloga nesoglasij med izvajalcem in upravičencem in ker je mnenja, da ga izvajalec ne zastopa dovolj dobro. Podani predlog je tožnik podal v postopku izvajanja BPP, ki se je vodil pod Bpp 699/2021 na podlagi odločbe toženke Bpp 699/2021 z dne 24. 5. 2021 v zvezi s sklepom Bpp 699/2021 z dne 1. 3. 2022. V istem postopku je tožnik predlagal, da se namesto razrešenega izvajalca za BPP določi novi izvajalec - odvetnik C. C.

7.V tej zadevi je toženka za izvajanje BPP najprej določila odvetnika C. C., tj. z odločbo z dne 24. 5. 2021. Izvajalec BPP je 17. 1. 2022 vložil vlogo za razrešitev zaradi omajanega zaupanja med njim in upravičencem in ker je upravičenec že podal odpoved pooblastila. Toženka je zato s sklepom z dne 1. 3. 2022 dotedanjega izvajalca razrešila in določila za izvajanje BPP odvetnika B. B. Toženka bi morala odločiti le o razrešitvi dotedanjega izvajalca - C. C. in določiti novega izvajalca - odvetnika C. C., odločitve pod II., III. In IV. točko izreka pa so nezakonite.

8.Toženka je zmotno ugotovila dejansko stanje, da je odvetnik B. B. podal zahtevo za svojo razrešitev. Upravičenec je podal zahtevo za razrešitev izvajalca. Toženka zato ni imela podlage za uporabo desetega in enajstega odstavka 30. člena ZBPP in za izpodbijano odločitev. Tožnik meni, da bi sodišče lahko tako odločilo le, če bi izvajalec za BPP podal zahtevo, česar odvetnik B. B. ni podal, pač pa se je le izjasnil do zahteve upravičenca in podal soglasje. Tega ni mogoče enačiti z njegovo zahtevo. Ker zahteve za razrešitev ni podal postavljeni odvetnik, temveč upravičenec za BPP, bi morala toženka odločiti le o razrešitvi dosedanjega izvajalca in določiti novega.

9.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa po pozivu sodišču posredovala upravni spis.

10.Sodišče je tožbo v izjavo posredovalo tudi prizadeti stranki, ki odgovora na tožbo ni podala.

Odločanje sodišča

11.Sodišče je v zadevi odločilo na podlagi listin brez oprave glavne obravnave, saj so vse stranke v upravnem sporu izrecno podale pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujejo na podlagi 5. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

K I. točki izreka

12.Tožba ni utemeljena.

13.V obravnavani zadevi je sporna odločitev toženke, v skladu s katero je bil odvetnik B. B. razrešen nudenja BPP po odločbi Bpp 699/2021 z dne 24. 5. 2021 ter je bilo ugotovljeno, da je bila tožniku BPP neupravičeno dodeljena ter da je dolžan povrniti stroške neupravičeno pridobljene BPP, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

14.Tožnik uveljavlja napačno uporabo materialnega prava in trdi, da je predlog za razrešitev podal sam, torej upravičenec za BPP, in ne postavljeni odvetnik B. B. Zato toženka ne bi smela uporabiti enajstega odstavka 30. člena ZBPP, pač pa bi morala le odločiti o razrešitvi sedanjega odvetnika in o postavitvi novega.

15.Skladno z ZBPP odloča pristojni organ za BPP o razrešitvi postavljenega odvetnika tako na zahtevo upravičenca (deveti odstavek 30. člena ZBPP) kot na zahtevo postavljenega odvetnika (deseti odstavek 30. člena ZBPP). Vendar je za nastop posledice, tj. da se šteje, da upravičencu BPP ni bila dodeljena in da se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP, kar je predmet presoje v tem upravnem sporu, relevantno, ali pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz desetega odstavka 30. člena ZBPP, tj. razlogov, ki so na strani upravičenca, zaradi katerih postavljeni odvetnik ne more v redu opravljati svoje dolžnosti.

16.Na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP lahko postavljeni odvetnik zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega. Enajsti odstavek 30. člena ZBPP pa določa, da če pristojni organ razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka, se šteje, da upravičencu BPP ni bila dodeljena in se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP.

17.Ureditev iz desetega in enajstega odstavka 30. člena ZBPP izhaja iz predpostavke, da mora biti za to, da odvetnik lahko v redu opravlja svoje delo, med prosilcem in odvetnikom vzpostavljen ustrezen odnos, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Ker se z BPP prosilcu zaradi njegovega slabega premoženjskega stanja omogoči pravna pomoč v breme javnih sredstev, se je prosilec dolžan obnašati odgovorno, kar pomeni, da je z odvetnikom, ki mu je dodeljen, dolžan sodelovati tako, da mu odvetnik lahko pomaga v najboljši meri. Ta dolžnost zajema tudi korekten in spoštljiv odnos do dodeljenega odvetnika, saj odvetnik brez tega svojega dela ne more v redu opravljati. Odločitev o razrešitvi odvetnika iz razlogov na prosilčevi strani ima za prosilca daljnosežne posledice, saj pomeni, da prosilec ob drugi razrešitvi odvetnika iz tega razloga izgubi pravico do dodeljene BPP za nazaj (od njene dodelitve), zaradi česar je poleg tega, da ne more več koristiti BPP, dolžan ob uporabi določb 43. člena ZBPP vrniti tudi že vso prejeto korist z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tako pomembne posledice uporabljenih določb ZBPP organu za BPP nalagajo posebej skrbno presojo razlogov za razrešitev odvetnika tako z vidika subjektivnih ravnanj prosilca in odvetnika, kakor tudi z vidika objektivnih okoliščin konkretnega primera.1

18.Po presoji sodišča je bilo v obravnavani zadevi glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki ima podlago v predloženem spisu, materialno pravo pravilno uporabljeno. Kot izhaja iz tožbenih trditev tožnika, predloženega upravnega spisa in je ugotovljeno tudi v izpodbijanem sklepu, je v obravnavani zadevi (prvi) postavljeni odvetnik C. C. (ki je bil postavljen z odločbo BPP 699/2021 z dne 24. 5. 2021) toženko 17. 1. 2022 obvestil, da je prejel odpoved pooblastila s strani tožnika zaradi medsebojno različnih mnenj, in sicer nerazumevanja tožnika v kazenskih zadevah, v katerih že ima pravnomočno zaključene zaradi priznanja krivde, sedaj pa bi rad vse razveljavil. Glede na navedeno je toženka s sklepom z dne 1. 3. 2022 razrešila navedenega odvetnika zastopanja in imenovala odvetnika B. B., z navedbo razlogov, ki niso bili zaradi nestrokovnega dela odvetnika, ampak ker izvajalec ne more sodelovati z upravičencem zaradi nezaupanja in subjektivnega nezadovoljstva upravičenca z delom odvetnika, torej iz razlogov, ki so na strani upravičenca.

19.Nato je 5. 10. 2022 tožnik vložil pri toženki dopis, kjer prosi za razrešitev odvetnika B. B. iz razloga, ker je med njima prišlo do nesoglasja in je mnenja, da ga ne zastopa dovolj dobro. Na navedeno je odgovoril B. B. v dopisu z dne 12. 10. 2022, in sicer da mu je tožnik preklical pooblastilo in izpostavlja, da je za prosilca ugodno rešil štiri zadeve, do nesoglasja pa je prišlo zaradi nerazumevanja in nesprejetja določenih pravno neogibnih dejstev s strani prosilca (na predhodno pravnomočno zaključene postopke izvajalec BPP ni mogel vplivati, ocene o izidu postopka), pri čemer je prosilec z neprestanim klicanjem želel priti do drugačnih stališč, čemur pa niso mogli slediti, kljub temu, da je bilo dnevno tudi po več kot 35 klicev.

20.Ne držijo tožnikove tožbene trditve, da postavljeni odvetnik B. B. ni predlagal svoje razrešitve in da se že zato ne bi smel uporabiti enajsti odstavek 30. člena ZBPP. Iz upravnega spisa je namreč razvidno, da je v obravnavani zadevi odvetnik B. B. z dopisom z dne 12. 10. 2022 (l. št. 82 upravnega spisa) sicer obvestil toženko, da je prejel s strani prosilca za BPP preklic pooblastila in drži navedba tožnika, da je navedeni odvetnik podal strinjanje z razrešitvijo, vendar pa je tudi v glavi tega dopisa izrecno navedeno, da gre za predlog za razrešitev. Torej je predlog za razrešitev postavljenega odvetnika B. B. podal tudi odvetnik B. B. in ne (le) upravičenec do BPP - tožnik.

21.Sodišče ugotavlja, da je toženka pravilno uporabila materialno pravo na podlagi ugotovitev, da so bili obakrat, tako za razrešitev prvotnega odvetnika C. C. s sklepom Bpp 699/2021 z dne 1. 3. 2022 kot za razrešitev odvetnika B. B. z izpodbijanim sklepom, podani razlogi za razrešitev na strani prosilca, čemur tožnik v tožbi niti ne nasprotuje in sodišče skladno z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 temu sledi. Nadalje sodišče ugotavlja, da je glede na navedeno toženka pravilno ugotovila, da je v postopku izvajanja BPP za svetovanje in zastopanje upravičenca v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, opr. št. VIII K 19559/2020, že drugi postavljeni odvetnik razrešen zaradi razlogov na strani upravičenca do BPP in da se zato v skladu z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP šteje, da upravičencu (tožniku) BPP ni bila dodeljena in se uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP.

22.Sodišče je posledično ugotovilo, da je izpodbijan sklep pravilen in zakonit, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K II. točki izreka

23.Sodišče je o stroških upravnega spora odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Tako sodba Upravnega sodišča I U 2001/2019 z dne 13. 2. 2020, 7. in 8. točka obrazložitve.