Jedro

Po določbi drugega odstavka 15. člena ZVEtL se za zaznambo začetka postopka smiselno (in ne neposredno) uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora. Da je potrebna smiselna uporaba, izhaja že iz dejstva, da se postopek lahko začne po uradni dolžnosti in ne le na predlog. Pritožbena trditev, da naj bi se “smiselna uporaba” nanašala le na postopkovne določbe, že zato nima nobene podlage v zakonu. Nasprotno, za zaznambo začetka postopka vzpostavitve etažne lastnine je bistvena uporaba določb ZZK-1 o učinkih zaznambe spora, kot so določeni v 80. in 81. členu ZZK-1, saj bi bila zaznamba začetka postopka po ZVEtL sicer brez smisla.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljutomeru zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep, s katerim je bila po uradni dolžnosti odrejena zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine.

Zoper sklep se nasprotni udeleženec pritožuje. Navaja, da sodišče, ki vodi postopek, v zvezi s katerim se predlaga zaznambo spora (za zaznambo uvedbe postopka vzpostavitve etažne lastnine se smiselno uporabljajo določbe o zaznambi spora), ne more samo predlagati zaznambe spora. Če pa že to stori, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče tak predlog zavreči, saj ga ni vložila upravičena oseba iz drugega odstavka 79. člena ZZK-1. Upravičenost za vložitev predloga ne izhaja iz „obvestila“, saj obvestilu ni priložena nobena listina, ki bi lahko bila podlaga za zaznambo. Nasprotni udeleženec ni nikoli prejel sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani N1, saj tak sklep ne obstaja, taka listina se ne nahaja niti v obstoječem spisu. Izpodbijani sklep torej temelji na neobstoječem dokumentu, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti. Če bi tak sklep obstajal, pa bi moralo zemljiškoknjižno sodišče listine oceniti tudi vsebinsko, ali ustrezajo pogojem za zaznambo. To v konkretnem primeru ni bilo storjeno, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sklepa. Izpodbijana odločba temelji na sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani N1, zato očitno ne gre za spor o pridobitvi lastninske pravice. Napotilo ZVEtL o smiselni uporabi določb o zaznambi spora se nanaša le na postopkovna določila, ne gre pa tudi za pojmovno, vsebinsko izenačenja zaznambe spora z zaznambo postopka o vzpostavitvi etažne lastnine. Sodišče zato ne more vpisati namesto zaznambe postopka za vzpostavitev etažne lastnine zaznambe pridobitve izvedene pravice. Zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice je zato zavajajoča in nepravilna. Rubrika dodatni vpis ne more nadomestiti same vrste pravice /zaznambe. Izrek sklepa je v nasprotju z obrazložitvijo. Nobenega razloga ni, da bi določbe 79. člena ZZK-1 pri zaznambi postopka etažne lastnine razlagali mileje. Nasprotni udeleženec opozarja še na dejstvo, da je etažna lastnina za navedene nepremičnine že urejena.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je že pravilno pojasnilo, da sporni vpis temelji na določbi 15. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), po kateri mora sodišče, ki odloča o predlogu za vzpostavitev etažne lastnine, nemudoma po uradni dolžnosti odrediti vpis zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine v zemljiški knjigi, če tega ni storil že predlagatelj postopka. Pritožbene trditve, da v nepravdnem postopku ni bila izdana ustrezna odločba, na podlagi katere bi bilo mogoče dovoliti vpis, so zato neutemeljene, saj zadošča že predlog za vzpostavitev etažne lastnine, ki ga nepravdno zemljišče vzame v obravnavo. Gre za vpis po uradni dolžnosti in ne na predlog, zato so tudi vse pritožbene navedbe o tem, da je sodišče odločalo brez ustreznega predloga strank, neutemeljene. V predmetni zadevi je namreč nepravdno sodišče odredilo vpis zaznambe postopka in o tem obvestilo zemljiškoknjižno sodišče, to pa je v skladu z določbo drugega odstavka 125. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) odločalo o dovolitvi vpisa.

Po določbi drugega odstavka 15. člena ZVEtL se za zaznambo začetka postopka smiselno (in ne neposredno) uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora. Da je potrebna smiselna uporaba, izhaja že iz dejstva, da se postopek lahko začne po uradni dolžnosti in ne le na predlog. Pritožbena trditev, da naj bi se “smiselna uporaba” nanašala le na postopkovne določbe, že zato nima nobene podlage v zakonu. Nasprotno, za zaznambo začetka postopka vzpostavitve etažne lastnine je bistvena uporaba določb ZZK-1 o učinkih zaznambe spora, kot so določeni v 80. in 81. členu ZZK-1, saj bi bila zaznamba začetka postopka po ZVEtL sicer brez smisla. Predmetna zaznamba zato ni v ničemer zavajajoča, saj so učinki enaki kot pri zaznambi spora. Tudi končni rezultat v primeru uspešnega nepravdnega postopka je enak kot pri zaznambi spora, to je vpis drugega lastnika na podlagi sodne odločbe. Pritožba nenazadnje spregleda, da je iz rubrike “dodatni vpis” jasno razvidno, da gre za zaznambo uvedbe postopka za vzpostavitev etažne lastnine. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 2. odstavka 161. člena ZZK-1).