Jedro

V obravnavani zadevi je sporna višina varstvenega dodatka. Sporno je, ali je tožnik poleg invalidske pokojnine, kot periodičen dohodek v višini 411,14 EUR, letnega dodatka kot občasnega neperiodičnega dohodka v višini 367,95 EUR in dohodka iz preostalega pogodbenega razmerja v višini 1,40 EUR, v juliju prejel še 150,00 EUR, kolikor je znašal tožnikov polog na banki in torej, ali gre pri tem za sredstva, ki izvirajo iz julijske pokojnine ter letnega dodatka, kot je tožnik zatrjeval tekom postopka in enako zatrjuje v pritožbi, ali pa gre za dodaten vir dohodkov iz naslova darila, kot je navajala tožena stranka. Sodišče prve stopnje dejanskega stanje v tej smeri ni v zadostni smeri raziskalo. Potem, ko bo sodišče prve stopnje v novem sojenju izvedlo vse dokaze in se opredelilo do zneska 150,00 EUR, bo ponovno presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb in ugotovilo, v kakšni višini pripada tožniku varstveni dodatek.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 30. 9. 2014 v zvezi z odločbo (pravilno: in) Centra za socialno delo A. št. ... z dne 10. 9. 2014 ter priznanje višjega zneska varstvenega dodatka za čas od 1. 10. 2014 do 31. 12. 2014, v višini 47,69 EUR mesečno.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava, ker mu je varstveni dodatek v višini 47,69 EUR znižan na znesek 16,06 EUR. Navaja, da je zadnji dan julija 2014 prejel invalidsko pokojnino v višini 411,00 EUR ter varstveni dodatek, poleg tega pa 367,95 EUR letnega dodatka, vse po pošti. Ker je imel prej račun pri banki B., sedaj pa je bil ta prazen, je od prejetega zneska 411,00 EUR invalidske pokojnine in 367,00 letnega dodatka, pri banki B. vplačal 150,00 EUR, da je na podlagi izvršbe plačal približno 147,00 EUR dolga C.. Center za socialno delo A. in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sta napačno štela znesek 150,00 EUR kot darilo in dodaten dohodek. Zato so mu znižali varstveni dodatek iz 47,69 EUR na 16,06 EUR. Vse to je sodišču prve stopnje pisno in tudi ustno pojasnil. Svoje pisanje je podpisal in s tem jamčil, da gre za resnično navedbo. Po drugi strani pa Center za socialno delo in tožena stranka z ničemer nista svojih trditev, da gre za darilo, dokazala. Njegovo zaslišanje je bilo nepotrebno, ker je svoje trditve dokazal z listinami. Očita tudi kršitev 23. člena Ustave Republike Slovenije.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotno uporabljenega materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 30. 9. 2014 ter prvostopno odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 10. 9. 2014, s katero je odločil, da je tožnik upravičen do varstvenega dodatka v višini 16,06 EUR mesečno za čas od 1. 10. 2014 do 31. 12. 2014. 6. Pri odmeri varstvenega dodatka je toženec upošteval, da je tožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge prejel invalidsko pokojnino v višini 411,14 EUR, 367,95 EUR letnega dodatka, 150,00 EUR drugega dohodka in 1,40 EUR kot preostali dohodek iz drugega pogodbenega razmerja oziroma skupaj 449,66 EUR lastnega dohodka. Od tega zneska predstavlja 411,14 EUR invalidske pokojnine in občasni dohodki v višini 38,52 EUR tako, da znaša razlika od minimalnega dohodka za varstveni dodatek 465,72 EUR, 16,06 EUR.

7. V obravnavani zadevi je sporna višina varstvenega dodatka. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je bil tožnik pred spornima odločitvama na podlagi Odločbe Centra za socialno delo A. št. ... z dne 9. 6. 2014, upravičen do varstvenega dodatka od 1. 7. 2014 do 30. 9. 2014 v višini 47,69 EUR mesečno.

8. Pravna podlaga za odločitev v sporni zadevi je podana v Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZSVarPre) in Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUPJS). Z varstvenim dodatkom se upravičencu zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški za vzdrževanje stanovanja, nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin in podobno) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb (3. odstavek 4. člena ZSVarPre). Skladno s 7. členom istega zakona so do varstvenega dodatka upravičene osebe, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali so starejše od 63 let ženske oziroma 65 let moški in so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi do nje lahko bile upravičene ali katerih lastni dohodek oziroma lastni dohodek družine, ugotovljen na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, presega višino njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine, ugotovljenega na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, ne presega pa višine njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine za varstveni dodatek ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.

9. Glede na takšno ureditev se v skladu s 1. odstavkom 52. člena ZSVarPre smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči. 10. Med strankama ni sporno, da je tožnik samska oseba. V skladu s 1. odstavkom 20. člena ZSVarPre se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Periodični dohodki po tem zakonu so plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih upravičenec prejema v enakih ali podobnih časovnih obdobjih (3. odstavek 21. člena zakona). Medtem, ko so občasni neperiodični dohodki po tem zakonu dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugih dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela. Občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v obdobju iz 20. člena tega zakona, se upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodke iz 8. člena tega zakona (1. odstavek 23. člena ZSVarPre).

11. Kot ugotavlja že sodišče prve stopnje, je bilo v obravnavani zadevi sporno, ali je tožnik poleg invalidske pokojnine, kot periodičen dohodek v višini 411,14 EUR, letnega dodatka kot občasnega neperiodičnega dohodka v višini 367,95 EUR in dohodka iz preostalega pogodbenega razmerja v višini 1,40 EUR, v juliju prejel še 150,00 EUR, kolikor je znašal tožnikov polog na banki in torej ali gre pri tem za sredstva, ki izvirajo iz julijske pokojnine ter letnega dodatka, kot je tožnik zatrjeval tekom postopka in enako zatrjuje v pritožbi, ali pa gre za dodaten vir dohodkov iz naslova darila, kot je navajala tožena stranka.

12. Tožnik se je v zvezi z zneskom v višini 150,00 EUR skliceval na predloženo potrdilo o izvršenem vplačilu na banki B. d.d. z dne 3. 12. 2015 (priloga A8 in B2) oziroma na potrdilo o vplačilu z dne 31. 7. 2014 (A5). Na podlagi teh listin in izpiska prometa in stanja na osebnem računu (B1), je sodišče prve stopnje zaključilo, da je tožnik 31. 7. 2014 vplačal 150,00 EUR na banki ter hkrati, da je s tem dokazano, da predstavlja znesek 150,00 EUR za prejemek iz drugega naslova. Slednji zaključek, pa je najmanj preuranjen.

13. Tožnik je namreč v pripravljalnih vlogah (listovna št. 22 in 24) in nato še na glavni obravnavi zatrjeval, da je pokojnino in letni dodatek dne 31. 7. 2014 prejel preko nakaznice po pošti in da je od tega denarja istega dne na banki B. vplačal 150,00 EUR za poravnavo zneska po sklepu o izvršbi za poplačilo dolga C.. Po drugi strani pa je tožena stranka zgolj na podlagi tožnikovega osebnega vplačila 150,00 EUR (priloga B2) na banki B. dne 31. 7. 2014, ob istočasnem plačilu zneska 147,90 EUR s pripisom „za poplačilo sklepa“ vztrajala, da gre za prejemek iz drugega naslova in da obstaja dvom v verodostojnost tožnikovih navedb že zato, ker je navajal, da je možno, da 150,00 EUR izhaja iz pokojnine, ne pa iz letnega dodatka, kot je tožnik prvotno navajal (čeprav sta bila z isto nakaznico nakazana oba zneska kot izhaja iz obvestila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, priloga B2) in pojasnjeval, da je prav zato, ker je dobil letni dodatek, lahko plačal 150,00 EUR, česar pa iz pokojnine 411,00 EUR ne bi mogel. 14. Sodišče prve stopnje se bo v ponovljenem postopku opredelilo do navedenih tožnikovih navedb in predloženih dokazov in sicer, da prejema pokojnino preko nakaznice po pošti, da je istega dne, ko je dobil nakazano pokojnino in letni dodatek, to je 31. 7. 2014, na banki B. vplačal 150,00 EUR in istega dne tudi plačal račun v višini 147,90 EUR in provizijo v višini 2,10 EUR in na podlagi vseh dokazov presodilo, kaj predstavlja znesek 150,00 EUR in še do tega, ali ni bil morda znesek 150,00 EUR dvakrat upoštevan, enkrat iz naslova letnega dodatka, enkrat pa kot dohodek iz drugega naslova. Nenazadnje pa se bo opredelilo tudi do tega, ali gre za tako naključje, da je tožnik istega dne, ko je dobil pokojnino in letni dodatek, položil 150,00 EUR , ki naj bi jih dobil kot darilo in s tem denarjem plačal dolg, ko pa praviloma darila v denarju od tretje osebe dobiš tedaj, ko nimaš sredstev za plačilo dolgov.

15. Po takšni dokazni oceni, skladno z 8. členom ZPP, bo sodišče prve stopnje ob upoštevanju načela materialne resnice, predvsem pa preiskovalnega načela, izvedlo še druge dokaze, najmanj izvedlo dokaz z zaslišanjem tožnika (in ga opozorilo na posledice krive izpovedbe) in se opredelilo še do tega dokaza. Preiskovalno načelo, določeno v 62. členu ZDSS-1 namreč pooblašča sodišče, da lahko izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti, če po izvedbi dokazov, ki so jih predložile stranke, ne more ugotoviti dejstev, pomembnih za odločitev.

16. Potem, ko bo sodišče izvedlo vse dokaze in se zlasti opredelilo do zneska 150,00 EUR, bo ponovno presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb in ugotovilo, v kakšni višini pripada tožniku varstveni dodatek. Pri ugotavljanju lastnega dohodka bo upoštevalo 20. člen ZSVarPre ter izrecno določbo 1. odstavka 23. člena tega zakona, ki glede neperiodičnih dohodkov jasno določa, v kakšni višini se upoštevajo, da bo za konkretni primer lahko ugotovilo, ali ti dohodki vplivajo na višino varstvenega dodatka ali ne.

17. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi na podlagi določbe 355. člena ZPP ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.