Jedro

V postopku urejanja razmerij med staršema in mladoletnim otrokom je na prvem mestu korist otroka. Korist otroka in njegova želja nista sopomenki. Korist otroka je pravni pojem, ki ga je treba v vsakem konkretnem primeru napolniti z vsebino, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Korist otroka ne zajema le korist do njegovega 18. leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist, ki se bo pokazala v odrasli dobi (dolgoročna korist). Treba si je prizadevati za zdrav in celosten razvoj otroka, to je razvoj v samostojno odraslo osebo. Sodišče zato lahko ob tehtnih razlogih odloči tudi drugače, kot si želi otrok.

Prvostopenjsko sodišče z izpodbijano odločbo ni določilo skupnega starševstva, kot zmotno očitata obe stranki v pritožbah. Sodišče je z izpodbijano odločbo drugače uredilo režim stikov, ki sedaj potekajo tako, da je deklica pri vsakem od staršev en teden.

Spremenjen režim stikov (bistveno večji obseg stikov oziroma dejstvo, da deklica preživlja enako količino časa pri vsakemu od staršev) narekuje tudi novo odločitev o preživnini, ki jo sedaj na podlagi sklepa z 10. 4. 2009 plačuje le oče. Ker o preživnini še ni bilo odločeno, to ne more biti stvar pritožbenega preizkusa, ampak bo moralo prvostopenjsko sodišče o preživnini naprej odločiti.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za dodelitev mladoletne A. v varstvo in vzgojo ter oskrbo, določitev stikov z materjo ter plačilo preživnine (I. točka izreka). Spremenilo je sklep Okrožnega sodišča v Krškem N 34/2016 s 6. 1. 2017 in določilo stike med deklico A. ter očetom imenjaje od vsakega drugega ponedeljka v mesecu, ko oče prevzame deklico po pouku, do naslednjega ponedeljka zjutraj, ko jo odpelje v šolo, ter določilo stike za jesenske in prvomajske praznike ter telefonske stike deklice z materjo v času, ko je deklica pri očetu (II. točka izreka). Zahtevek toženke, da potekajo stiki deklice z očetom vsak drugi vikend in med tednom enkrat oziroma dvakrat ter en teden v času poletnih počitnic, je sodišče zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki.

Tožnik uveljavlja bistveno kršitev določb postopka na podlagi 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in navaja, da se sodbe ne da preizkusiti in da je izrek nerazumljiv. Očita, da je sodišče spremenilo pravnomočen sklep Okrožnega sodišča v Krškem N 34/2016 s 6. 1. 2017 in določilo skupno starševstvo, ni pa upoštevalo spremenjenih preživninskih obveznosti. Tožnik ni več dolžan plačevati mesečne preživnine, kot je bila določena v pravnomočnem sklepu s 6. 1. 2017, ampak bi moralo sodišče ugotoviti novo situacijo in nastanek vsakodnevnih stroškov za deklico.

Tožena stranka vlaga pritožba iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov, predvsem v delu, ki se nanaša na spremembo prve alineje 2. točke sklepa Okrožnega sodišča v Krškem N 34/2016. Očita, da je sodišče odločitev oprlo predvsem na mnenje izvedenke T., s katerim se tožena stranka ni strinjala, saj ni bilo narejeno objektivno. Izvedenka je opravila zgolj en razgovor z udeleženci in si je ustvarila sliko z branjem spisa. S tem, ko sodišče ni angažiralo drugega izvedenca, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Prav tako ni opravilo razgovora z A. Ko je A. pri očetu, je z njim bolj malo, saj se oče z njo ne ukvarja, pač pa to počne preko svoje žene. Povečanje stikov ni v največjo korist deklice, česar ni imela možnosti povedati na sodišču. Meni, da bi bilo zanjo najbolje, če bi imela stike z očetom vsak drugi vikend od petka po šoli, do ponedeljka in med tednom enkrat oziroma dvakrat. Če bi imela A. možnost izpovedati, bi bilo lahko ugotoviti, da je psihosocialno napredna in zrela deklica, ki zna oceniti lastno korist. Izvedenka je z lahkoto jemala A. alergijske reakcije in čustvene obremenitve, ki jih ima pred stiki. Ne drži, da je A. premalo v dejavnih stikih z vrstniki ter da še ni samostojna in sposobna normalne komunikacije z njimi. Tudi odnos med tožnikom in toženko ne govori v prid skupnemu skrbništvu, saj še danes ne znata komunicirati na način, ki bi omogočal stike. Starša ne sodelujeta tako, kot bi morala.

3. Tožeča stranka je na pritožbo tožene stranke odgovorila in v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano odločbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, s katerim je želel doseči zaupanje mladoletne hčerke v varstvo in vzgojo1 in spremenilo sklep Okrožnega sodišča v Krškem N 34/2016 s 6. 1. 2017, s katerim je sodišče uredilo stike med deklico in očetom tako, da ti potekajo izmenjaje vsako drugo sredo v mesecu, ko oče prevzame A. v šoli po pouku, do ponedeljka zjutraj, ko jo odpelje v šolo, ter med prazniki in počitnicami. Sodišče je stike na novo uredilo tako, da potekajo izmenjaje od vsakega drugega ponedeljka v mesecu, ko oče prevzame A. v šoli po pouku, do naslednjega ponedeljka zjutraj. Korigiralo je tudi stike, določene med jesenskimi in prvomajskimi prazniki in telefonske stike z materjo v času, ko je deklica pri očetu.

6. Toženka izpodbija nov režim stikov med deklico in očetom tako, da je deklica izmenjaje pri očetu in pri materi od ponedeljka do ponedeljka (pri vsakemu en teden). Tožnik pa očita, da sodišče ni odločilo o stroških preživnine, saj so se stroški z novo določenim režimom stikov spremenili, kljub temu pa jih je dolžan kriti le tožnik, ne pa tudi toženka.

7. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev glede spremembe stikov oprlo na mnenje izvedenke za otroško in mladostniško psihiatrijo prof. dr. T. T., ki ga je v celoti sprejelo. Če tožena stranka z mnenjem izvedenke ni zadovoljna, to izvedenskemu mnenju ne odvzame vrednosti. Prvostopenjsko sodišče je izvedensko mnenje sprejelo kot strokovno in celovito. Izvedenka je na podana vprašanja in pripombe tudi odgovorila, saj jo je prvostopenjsko sodišče na naroku dodatno zaslišalo. S tem, ko sodišče ni postavilo nove izvedenke, ni kršilo določil postopka, niti ni posledično zmotno ugotovilo dejanskega stanja. Ključno za odločitev prvostopenjskega sodišča je, da je treba odločitev o stikih, ki je bila sprejeta pred več kot dvema letoma in pol, zaradi spremenjenih okoliščin (deklica je sedaj starejša in v predadolescentnem obdobju) prilagoditi sedanjim okoliščinam. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da ima deklica glede na njeno starost nižjo raven emocionalne zrelosti, njeni miselni procesi so manj samostojni, ima nižjo socialno zrelost, celo njen jezik in govorno izražanje sta bližja odraslemu načinu komunikacije, njeno psihosocialno funkcioniranje in pojmovanje stvari pa bolj usmerjajo transgeneracijska sporočila (preko matere in stare matere) kot motivacijski svet njenih vrstnikov. Ni sporno, da je A. bistra deklica, vendar še ni sposobna abstraktnega razmišljanja, ki bi omogočil razumevanje daljnoročnih posledic, sedanjih razmer, odločitev in opredelitev. Njen način razmišljanja še ni samostojen, je sugestibilna, predvsem s strani oseb, ki izpolnjujejo zadovoljstvo in ji dajejo občutek vrednosti, pomena in moči. V teh ugotovitvah izvedenke leži tudi odgovor na vprašanje in očitek tožene stranke, zakaj sodišče A. ni zaslišalo oziroma da je bilo izvedenki dovolj, da je opravila le enkratno srečanje z deklico in na podlagi njega napravilo zaključke.

8. V postopku urejanja razmerij med staršema in mladoletnim otrokom je na prvem mestu korist otroka. Korist otroka in njegova želja pa nista sopomenki. Korist otroka je pravni pojem, ki ga je treba v vsakem konkretnem primeru napolniti z vsebino, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Korist otroka ne zajema le korist do njegovega 18. leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist, ki se bo pokazala v odrasli dobi (dolgoročna korist). Treba si je prizadevati za zdrav in celosten razvoj otroka, to je razvoj v samostojno odraslo osebo. Sodišče zato lahko ob tehtnih razlogih odloči tudi drugače, kot si želi otrok.

9. Iz mnenja izvedenke izhaja, da je v A. korist, če se v njeno vzgojo enakovredno vključi tudi oče in da bo s povečanjem stikov z očetom moč vzpostaviti zdravo separacijo, ki je osnova in pogoj kasnejše zrele osebnosti. Po oceni izvedenke je smiselno, če oba starša s hčerko preživljata enaka, izmenjujoča se časovna obdobja. Prvostopenjsko sodišče je zato tudi po oceni pritožbenega sodišča ravnalo pravilno, ko je določilo stike deklice z obema staršema v enakem obsegu, in sicer tedensko izmenjujoče se. Bližina njunih domov bo to omogočala in dopuščala. Na podlagi ocene izvedenke in splošno znanih dejstev o otrocih primerljive starosti (deklica je stara 11 let) je prvostopenjsko sodišče tudi pravilno ocenilo, da deklica ni sposobna podati ocene v smislu neke daljnočasne koristi zanjo.

10. Prvostopenjsko sodišče z izpodbijano odločbo ni določilo skupnega starševstva, kot zmotno očitata obe stranki v pritožbah. Sodišče je z izpodbijano odločbo drugače uredilo režim stikov, ki sedaj potekajo tako, da je deklica pri vsakem od staršev en teden. Že prvostopenjsko sodišče je opozorilo, pred tem pa je izvedenka pojasnila, da bosta morala oba starša ob spremenjenem režimu stikovanja tudi korigirati svoja ravnanja, saj je na strani obeh še „rezerva“, kot je pojasnila izvedenka. Oče tako, da deklici pomaga doživljati zadoščenje in povečati samozavest ter zmehčati pripombe, ki jih deklica doživlja kot kritiko, predvsem pa prilagoditi svoje življenje v času stikov hčerki. Mati pa tako, da ne prevzema hčerkinih zadolžitev in izvajanja nalog namesto nje ter s sproščenim ravnanjem vzpodbuja razvoj in samostojnost hčerke ter prehajanje deklice od enega k drugemu staršu. 11. Tožnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je izostala odločitev prvostopenjskega sodišča o preživnini. Tako v tožbi kot v pritožbi se tožnik zavzema za odločitev o preživnini, spremenjen režim stikov (bistveno večji obseg stikov oziroma dejstvo, da deklica preživlja enako količino časa pri vsakemu od staršev) narekuje tudi novo odločitev o preživnini, ki jo sedaj na podlagi sklepa z 10. 4. 2009 plačuje le oče. Ker o preživnini še ni bilo odločeno, to ne more biti stvar pritožbenega preizkusa, ampak bo moralo prvostopenjsko sodišče o preživnini naprej odločiti.

12. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, niti ne pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbi je bilo zato treba zavrniti ter izpodbijano odločbo potrditi (353. člen ZPP in 2. točka 365. člena ZPP).

13. Pravdni stranki s pritožbama nista uspeli, tožnik pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogel k rešitvi zadeve, zato vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (154., 155. in 165. člen ZPP).

1 S sklepom Okrožnega sodišča v Krškem N 25/2009 z 10. 4. 2009 je bila deklica zaupana v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, določeni so bili stiki med deklico in predlagateljem (vsak ponedeljek in sredo med 17. in 19. uro ter vsak drugi vikend od sobote od 10. ure do nedelje do 14. ure ter stiki med počitnicami) in plačilo preživnine v višini 150 EUR mesečno in dvakrat letno po 150 EUR za garderobo.