Jedro

Ko sodišče presoja verjetno utemeljenost razloga za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, ne izhaja le iz besedila pobude za uvedbo postopka po uradni dolžnosti, ampak presoja vse informacije, ki jih ima na voljo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se po uradni dolžnosti uvede postopek za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo.

2. V pravočasni pritožbi ta (v nadaljevanju: pritožnik) predlaga, da se sklep razveljavi in postopek ustavi. Že uvedba postopka je hud poseg v osebno integriteto osebe, zato mora biti presoja okoliščin, potrebnih za uvedbo postopka po uradni dolžnosti, restriktivna. Kot storilec ali oškodovanec je udeležen v več sodnih postopkih pred Okrajnim sodiščem v Kamniku (ZSV 120/2022, ZSV 130/2022, ZSV 137/2022, ZSV 193/2022). Ugotovljeno je bilo, da je sposoben razumeti postopke pred sodiščem. Opozarja na postopke pred Direktoratom za policijo in druge varnostne naloge. Prav tako se pritožba sklicuje na psihiatrično izvedensko mnenje A. A., dr. med., ki se zaključuje s prisotnostjo vedenjske motnje in ne duševne bolezni, sposobnost razumevanja svojega dejanja in zmožnost obvladovanja ravnanja naj bi bili zmanjšani. Pritožnik zato meni, da ni razlogov za uvedbo postopka po uradni dolžnosti, saj pri njem ni podana motnja v duševnem razvoju ali težava v duševnem zdravju – pritožnik je sposoben sam poskrbeti za svoje pravice in koristi.

Navaja še, da s svojim aktivnim ravnanjem zasleduje varstvo pravice do osebne varnosti in dostojanstva, saj je udeležen v številnih postopkih in da se zato želi, ob nepravilnostih delovanja PP Kamnik, omejiti njegovo poslovno sposobnost. Nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ne more utemeljevati uvedbe postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po tretjem odstavku 57. člena Zakona o nepravdnem postopku1 (v nadaljevanju: ZNP-1) sodišče začne postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo tudi po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeno osebo postaviti pod skrbništvo.

5. V postopku po uradni dolžnosti, sodišče ne odloča o utemeljenosti predloga, saj tega v takem postopku sploh ni. Sodišče le presodi okoliščine, s katerimi je bilo seznanjeno, in če iz teh verjetno izhaja utemeljen razlog za postavitev osebe pod skrbništvo, po uradni dolžnosti uvede postopek, v katerem pa se bodo ugotavljale okoliščine iz prvega odstavka 262. člena Družinskega zakonika2 (v nadaljevanju: DZ). Ko sodišče presoja verjetno utemeljenost razloga za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, ne izhaja le iz besedila pobude za uvedbo postopka po uradni dolžnosti, ampak presoja vse informacije, ki jih ima na voljo. V tem je namreč bistvo postopka po uradni dolžnosti: sodišče ne odloča o predlogu ali pobudi, ampak na podlagi informacij, ki jih je pridobilo, samo ugotavlja obstoj razlogov za uvedbo postopka za postavitev osebe pod skrbništvo.

6. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da iz okoliščin, s katerimi je bilo seznanjeno s strani pobude MNZ PU Ljubljana, izhaja utemeljen razlog za začetek postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Pri pritožniku je namreč mogoče zaznati elemente kverulantskega vedenja. Pritožnik je namreč v letih 2020 do 2022 sprožil več postopkov (prekrškovnih, pritožbenih, predkazenskih), ki obremenjuje delo organa, vsakodnevno pa še vedno sproža postopke po različnih enotah policije, sproža pritožbene postopke na DPDVM MNZ, na uradne e-naslove policije podaja vsebinsko identična pisanja, čeprav je bil obveščen, da so bila že obravnavana. Pobudi so priložene tudi pritožnikove številne vloge in tudi psihiatrično izvedeniško mnenje, na katerega se sicer sklicuje tudi pritožba. Izvedenka A. A., dr. med., je tako ugotovila, da je pri pritožniku podana specifična osebnostna struktura, ki jo je opredelila kot osebnostno motnjo, pri čemer gre za trajno stanje, del takšne osebnostne strukture pa je tudi kverulantsko vedenje pritožnika, kar pa ne izključuje možnosti, da so obstajali realni dogodki, ki so sprožili njegovo reakcijo. Pritožbeno sodišče pritrjuje ustrezno obrazloženemu zaključku sodišča prve stopnje, da navedene ugotovitve zadoščajo, da se nad pritožnikom po uradni dolžnosti uvede postopek postavitve pod skrbništvo. Ali nasprotni udeleženec zaradi opisanih težav sam brez škode zase ni sposoben poskrbeti za svoje pravice in koristi in na katerih področjih, bo sodišče ugotavljalo v nadaljevanju postopka (prvi odstavek 262. člena DZ). Z izpodbijanim sklepom je zgolj odločilo, da se postopek ugotavljanja teh okoliščin prične. Vse pritožbene navedbe bodo pomembne v nadaljevanju tega postopka, do njih pa se bo sodišče vsebinsko opredelilo v končnem sklepu oziroma odločitvi3. 7. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP4 v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Uradni list RS, št. 16/2019. 2 Uradni list RS, št. 15/2017, s spremembami. 3 Tako npr. VSL Sklep II Cp 1498/2020. 4 Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami.