Jedro

Na podlagi določila drugega odstavka 283. člena ZOR se izpodbojna tožba ne more naperiti zoper dolžnika (prvega toženca) temveč le zoper tretjega, s katerim je bila ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje.

Rok za vložitev tožbe določa 285. člen ZOR in sicer se izpodbojna tožba v primeru razpolaganja iz prvega odstavka 281. člena ZOR, torej pri odplačnem razpolaganju, lahko vloži v enem letu šteto od dneva, ko je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da se šteje, da je pogodba o razveljavitvi izročilne pogodbe, po kateri je prvi toženec vrnil drugemu tožencu nepremičnine, brez pravnega učinka glede pravnomočne in izvršljive terjatve tožnika po sodbi Okrajnega (pravilno: okrožnega) sodišča v in je drugi toženec dolžan dopustiti v poplačilo te terjatve izvršbo do celotne vrednosti nepremičnin (vrnjenih z razveljavitvijo izročilne pogodbe) glede prvega toženca zavrnilo, glede drugega toženca pa je z izpodbijanim sklepom tožbo (kot prepozno) zavrglo. Odločilo je tudi, da tožeča stranka sama krije svoje stroške pravdnega postopka (tožena stranka stroškov ni priglasila).

Zoper takšno sodbo in sklep vlaga pravočasno pritožbo tožnik.

Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče napadeno sodbo in sklep razveljavi in tožbenemu zahtevku stroškovno ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zoper prvega toženca pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Na podlagi določila prvega odstavka 280. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR lahko vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikom. Nobenega dvoma ni, da je imel tožnik zoper prvega toženca s pravnomočno sodbo ugotovljeno terjatev, ki je že zapadla.

Pritožbeno sodišče tudi nima pomislekov glede dejstva, da je bila izročilna pogodba razveljavljena v škodo tožnika. Na podlagi določila drugega odstavka 283. člena ZOR se izpodbojna tožba ne more naperiti zoper dolžnika (prvega toženca) temveč le zoper tretjega, s katerim je bila ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje. Tako se izkaže za pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da prvi toženec ni pasivno legitimiran v tem pravdnem postopku, da je torej tožnik od njega neutemeljeno nekaj zahteval, zato je pravilno zoper njega tožbeni zahtevek zavrnilo.

Zmotna je trditev pritožbe, da določilo 281. člena ZOR opredeljuje kot posebno obliko razpolaganja v korist tretjega, ki je v sorodstvenem razmerju s tistim, ki razpolaga. Določilo 281. člena ZOR določa pogoje za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj. Prvi in drugi odstavek govorita o odplačnem, tretji in četrti odstavek pa o neodplačnem pravnem poslu. Ni sporno, da je v tem pravdnem postopku tretji (drugi toženec) dolžnikov krvni sorodnik v ravni vrsti in se zato domneva, da mu je bilo znano, da dolžnik s tem razpolaganjem škoduje upnikom (drugi odstavek 281. člena ZOR). Vendar pa bi ta domneva lahko tožniku koristila le, če bi tožbo vložil v prekluzivnem roku iz 285. člena ZOR.

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je izročilna pogodba sklenjena med tožencema odplačni pravni posel in zato pogodba o razveljavitvi te pogodbe ne more biti neodplačan pravni posel, saj dobi drugi toženec nazaj svoje nepremičnine, prvi toženec pa je zato prost obveznosti dogovorjenih z izročilno pogodbo.

Rok za vložitev tožbe določa 285. člen ZOR in sicer se izpodbojna tožba v primeru razpolaganja iz prvega odstavka 281. člena ZOR, torej pri odplačnem razpolaganju, lahko vloži v enem letu šteto od dneva, ko je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, torej od dne, ko je bila sklenjena pogodba o razveljavitvi izročilne pogodbe, to je od

10.12.1997 in je tako tožba vložena 10.04.2000 prepozna.

Zakaj bi sodišče bistveno kršilo določbe ZPP, kakor trdi pritožba, ker je obravnavalo dokaze, ki jih je predložila tožeča stranka, pritožbenemu sodišču ni jasno.

Neutemeljena so tudi pritožbena izvajanja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo zavrniti zahtevka oziroma zavreči tožbe samo zato, ker je bila tožena stranka v postopku pasivna, saj mora sodišče po izvedbi dokazov, ki jih predlagata pravdni stranki, ali samo ena, pravilno uporabiti materialno pravo in tožbenemu zahtevku ugodi le, če ugotovi, da je utemeljen in ga obravnavati le, če ugotovi, da je bil postavljen v zakonsko določenem roku, kadar je tak rok določen, kot v danem primeru.

Pritožbena trditev, da je izročilna pogodba po svoji formi res odplačna, po vsebini pa ne, ker je izročitelj premožnejši od pridobitelja, pomeni nedopustno pritožbeno novoto, saj tožeča stranka tega prej ni zatrjevala, v pritožbi pa tudi ne pove, zakaj tega ne bi mogla storiti (prvi odstavek 337. člena ZPP).

Tudi pritožbena izvajanja, da sodišče ni uporabilo določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, da so otroci dolžni skrbeti za svoje starše, s to pravdno zadevo nima nobene zveze, saj tožbeni zahtevek ne temelji na z zakonom predpisanem odnosu med starši in otroki, temveč na pogodbi. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je obveza po izročilni pogodbi za nekoga skrbeti obveza po zakonu, saj je takšna trditev v nasprotju sama s seboj.

Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek

350. člena ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zoper sodbo na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP pa pritožbo zoper sklep zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP).