Jedro

Sklep o izvršbi se vroči zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe sklepa v javni knjigi še pred pravnomočnostjo. Pritožnica bo vse svoje ugovore v zvezi z obstojem dolga morala uveljavljati v izvršilnem postopku. Če bo s svojimi ugovori uspela in bo sklep o izvršbi razveljavljen ali bo izvršba ustavljena, bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo izbris zaznambe izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je dne 23.3.2009 v izvršilnem postopku pod opr. št. 2890 In 1445/2008 s sklepom o izvršbi odločilo, da se dovoli izvršba na podlagi pravnomočne sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, opr. št. VIII P 575/93 z dne 15.4.1994, zaradi izterjave glavnice v znesku 4.435,03 EUR in za izvršilne stroške v znesku 118,03 EUR z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri parc. št. 401/4 vl. št. 211 k.o. V., ki je v lasti dolžnice L. J. G. in s prodajo navedene nepremičnine ter poplačilom upnika iz izkupička. Na podlagi 86. čl. Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. št. 58/03, v nadaljevanju ZZK-1) je izvršilno sodišče o dovoljeni izvršbi obvestilo zemljiškoknjižno sodišče in zemljiški sodnik je s sklepom z dne 1.4.2009 opravil zaznambo izvršbe v korist upnika pri nepremičnini parc. št. 401/4 vpisani v vl. št. 211 k.o. V., ki je v celoti v lasti dolžnice.

Zoper sklep zemljiškoknjižnega sodnika je L. J. G. vložila pritožbo in je navedla, da ne po spominu ne po obsežni dokumentaciji iz njene nasprotne izvršbe opr. št. In 2003/00628 z dne 20.8.2008 ne izsledi od kod izhaja ta dolg. Navaja, da se predmetna pravda nahaja na višjem sodišču in zahteva, da jo sodišče nemudoma obvesti za kakšno temeljno listino upnika gre, kakor tudi s sklepom naslovnega sodišča opr. št. In 1445/2008 z dne 23.3.2009, saj ni prejela ne enega ne drugega.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o zemljiški knjigi v 1. odst. 46. čl. določa, da zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloča o vknjižbi in drugih, s to vknjižbo povezanih vpisih, na podlagi sodnih odločb iz 6. in 7. točke 1. odst. 40. čl. Zakona o ZZK-1 in na podlagi tistih odločb iz 8. točke 1. odst. 40. čl. tega zakona, za katere zakon določa, da je na njihovi podlagi zemljiškoknjižno sodišče odločalo o vpisu po uradni dolžnosti. V 7. točki 1. odst. 40. čl. pa ZZK-1 določa, da se vknjižba pravic dovoli na podlagi pravnomočnega sklepa, izdanega v postopku izvršbe na nepremičnino oziroma v stečajnem postopku, s katerim je sodišče, ki je ta sklep izdalo, odredilo vpis lastninske pravice v korist kupca oziroma izbris drugih pravic na nepremičnini, oziroma sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katerim je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice. V skladu z 2. odst. 45. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 3/07 v nadaljevanju ZIZ) se sklep o izvršbi na denarno terjatev, ki je izdan na podlagi izvršilnega naslova, vroči zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe sklepa v javni knjigi še pred pravnomočnostjo. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje vse navedene odločbe upoštevalo in je pravilno opravilo zaznambo sklepa o izvršbi. Pritožnica bo vse svoje ugovore v zvezi z obstojem dolga morala uveljavljati v izvršilnem postopku. Če bo z svojimi ugovori uspela in bo sklep o izvršbi razveljavljen ali bo izvršba ustavljena bo zemljiškoknjižno sodišče na podlagi 90. čl. ZZK-1 dovolilo izbris zaznambe izvršbe.

Višje sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi dolžnica izpodbija sklep zemljiškoknjižnega sodnika, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 2. točke 3. odst. 161. čl. ZZK-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep zemljiškoknjižnega sodnika ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.