Jedro

Tožba ni sklepčna že zato, ker je življenjski primer v tožbi opisan pomanjkljivo, saj manjkajo nekatera pravno pomembna dejstva, ki bi pravno utemeljevala pridobitev lastninske pravice na spornih nepremičninah do celote, kot to s tožbenim zahtevkom zahteva tožnik.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) na podlagi pridobitnega načina gradnje na tujem do celote lastnik nepremičnin – parcel z ID znaki X 1759, X 1760 in X 1761, vse k.o. ... . Toženi stranki (v nadaljevanju toženki) je naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške v višini 648,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

2. Zoper sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlaga spremembo z razveljavitvijo izpodbijane sodbe. Priglaša stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Tožnica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V predmetni zadevi je prvo sodišče izdalo zamudno sodbo, ker je ugotovilo, da so za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni pogoji iz 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), med drugim tudi, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi.

6. Toženka v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno štelo, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da dejstva, na katera se opira zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik.

7. Tožnik v tožbi navaja, da na nepremičninah s parcelnimi številkami 1759, 1760 in 1761, katerih lastnica je toženka, stoji kompleks stavb, in sicer stanovanjska hiša (stavba št. 651) ter gospodarska poslopja (stavbe št. 61, 62 in 152). Na parceli 1760 pa je tudi tlakovano dvorišče in dovozna pot do vseh štirih stavb. Tožnik trdi, da je v času od leta 1995 do 2000 stavbi št. 65 in 15 na novo zgradil, del stavbe št. 61 pa adaptiral in povečal. Ker tožnica v treh letih od zaključka del ni terjala porušenja objekta ali izplačila prometne vrednosti zemljišča, meni, da je postal lastnik stavb 65 in 61 ter zemljišč 1759, 1760 in 1761, na katerih ti dve stavbi stojita in katera predstavljajo zemljišče, potrebno za redno rabo teh dveh objektov (funkcionalno zemljišče). S tožbenim zahtevkom zahteva ugotovitev, da je z gradnjo na tujem pridobil lastninsko pravico na nepremičninah parc. št. 1759, 1760 in 1761. 8. V obravnavanem primeru, ko naj bi bili stavbi 65 in 61 zgrajeni oziroma dograjeni pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ)3, je potrebno pravne učinke gradnje na tujem zemljišču presojati na podlagi Zakona temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR)4. Po prvem odstavku 25. člena ZTLR je nedobroverni graditelj pridobil poleg lastninske pravice na zgrajenem objektu tudi lastninsko pravico na zemljišču, na katerem stavba stoji (stavbišče), in na zemljišču, potrebnem za redno rabo stavbe (funkcionalno zemljišče), če lastnik zemljišča v triletnem prekluzivnem roku iz petega odstavka 25. člena ZTLR, ki teče od zaključka gradnje, ni uveljavil možnosti izbire, ali bo zahteval vzpostavitev v prejšnje stanje, ali naj mu pripade lastninska pravica na gradbenem objektu ali pa naj mu graditelj povrne prometno ceno zemljišča. Po sodni praksi Vrhovnega sodišča gre za novo stvar v smislu določb o gradnji na tujem svetu le, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe (npr. če je hlev prezidan v stanovanjski prostor, če iz senika nastane počitniška hišica). V primeru povečanja hiše, drugačne razporeditve prostorov in/ali izboljšanja bivalnih razmer ob dejstvu, da hiša ohranja prvotni namen, ne gre za novo stvar5. 9. Toženka v pritožbi utemeljeno opozarja, da tožba ni sklepčna. Tožnik namreč trdi6, da je postal lastnik nepremičnin parc. št. 1759, 1760 in 1761 že zato, ker je pridobil lastninsko pravico na stavbah št. 65 in 61, iz tožbenih navedb pa izhaja, da na spornih nepremičninah stojita tudi stavbi št. 62 in št. 15. Tožnik ne zatrjuje, da bi pridobil lastninsko pravico tudi na teh dveh stavbah, njunem stavbišču in funkcionalnem zemljišču, čeprav po njegovih navedbah stojita na spornih nepremičninah7. Da bi del nepremičnin, katerega predstavljata stavbi št. 65 in št. 61 ter njuni stavbišči in funkcionalni zemljišči izpolnjeval pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu nepremičnin, tožnik ne trdi.

10. Tožba tako ni sklepčna že zato, ker je življenjski primer v tožbi opisan pomanjkljivo, saj manjkajo nekatera pravno pomembna dejstva, ki bi pravno utemeljevala pridobitev lastninske pravice na spornih nepremičninah do celote, kot to s tožbenim zahtevkom zahteva tožnik. Gre za nesklepčnost, ki jo je mogoče odpraviti z dodatnimi navedbami v okviru istega tožbenega zahtevka (tretji odstavek 318. člena ZPP).

11. Ker je tako že iz zgornjega razloga podana kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je bilo potrebno pritožbi ugoditi, zamudno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti prvemu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Ugotovljene procesne kršitve glede na njeno naravo pritožbeno sodišče namreč ne more samo sanirati, saj bi s tem, ko bi novo sojenje opravilo samo, kršilo pravico strank do pritožbe (primerjaj 318. člen ter drugi odstavek 354. člena ZPP).

12. V novem sojenju bo potrebno sprva tožniku določiti rok za odpravo nesklepčnosti tožbe (tretji odstavek 318. člena ZPP).

13. O stroških, nastalih v zvezi s tem pritožbenim postopkom, bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer sodišče pritožbo zavrže. 1 Stavba št. 65 po tožnikovih navedbah stoji na nepremičninah parc. št. 1759 in 1760. Enako izhaja tudi iz izpisa GURS pod prilogo A9. 2 Stavbe št. 61, 62 in 15 po tožnikovih navedbah stojijo na nepremičninah parc. št. 1760 in 1761. Iz izpisov GURS pod prilogo A10, A11 in A12 izhaja, da stavbi št. 61 in št. 62 stojita na parc. št. 1761, stavba št. 15 pa na parc. št. 1760. 3 Po prvem odstavku 266. člena Stvarnopravnega zakonika, ki je pričel veljati 1. 1. 2003, ostanejo stvarne pravice, ki so bile pridobljene pred uveljavitvijo tega zakona, v veljavi z vsebino kot jo določa SPZ. 4 Načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SRS z dne 21. in 22. 12. 1987 (Poročilo o sodni praksi Vrhovnega sodišča SRS, št. II/87). 5 Primerjaj npr. odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 317/93, II Ips 403/96, II Ips 721/2006. 6 Tožnik pod šesto točko tožbenih navedb trdi: “V vsakem primeru je tako tožnik z gradnjo na tujem... postal lastnik stavbe 65 in stavbe 61 kot tudi samega zemljišča, na katerem ti stavbi stojita in ki predstavlja zemljišče za redno rabo teh dveh objektov, to je parcel št. 1759, 1760 in 1761.“ 7 Tudi v kolikor bi šteli, da tožnik zatrjuje, da je postal lastnik spornih nepremičnin še iz razloga, ker je na spornih nepremičninah na novo zgradil stavbo št. 15, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, še vedno ne bi bilo moč zaključiti, da je pridobil lastninsko pravico tudi stavbišču in funkcionalnem zemljišču stavbe št. 62, saj to zemljišče po tožbenih navedbah predstavlja del spornih nepremičnin.