- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
UPRS Sodba III U 210/2022
ECLI:SI:UPRS:2026:III.U.210.2022 Upravni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Izpodbijana odločba ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, saj nima sestavin, ki so predpisane z 214. členom ZUP.
Upravna organa bi morala podati razloge o tem, ali je elektrooperater dolžan redno posodabljati oziroma razvijati obstoječ sistem v skladu s standardi, v katerih primerih pride v poštev reden razvoj obstoječega sistema, za katerega krije stroške razvoja elektrooperater, pojasniti, na kateri pravni podlagi in v katerih primerih lahko nastanejo nesorazmerni stroški ter zakaj so nastali v obravnavani zadevi.
Ko v obrazložitvi izpodbijane odločbe dejansko stanje ni bilo v zadostni meri ugotovljeno (2. točka 214. člena ZUP), izpodbijana odločba nima konkretnih razlogov za odločitev (3. točka 214. člena ZUP) in ne vsebuje razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev (5. točka 214. člena ZUP), ni možen preizkus zakonitosti, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
Izrek
I.Tožbi se ugodi, odločba A. (A., d. o. o.) številka 1305534 (13/2022) z dne 7. 3. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.
II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 15,00 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Obrazložitev
Povzetek izpodbijanih odločitev
1.Z izpodbijano odločbo je A. (A., d. o. o.; v nadaljevanju organ prve stopnje) zavrnil tožnikovo vlogo za izdajo soglasja za priključitev njegovega objekta "STANOVANJSKA HIŠA na parceli št. 1482 k. o. ..." (v nadaljevanju objekt) na distribucijski sistem. V obrazložitvi je navedel, da je tožnika po prejemu njegove vloge obvestil o opravljeni analizi za ponovno priključitev merilnega mesta 7-15345, ki je bilo odklopljeno od leta 2008. Tehnični izračun je izkazoval spremembo napetosti, ki je nedopustna v skladu s standardom SIST EN 50160. Standard predvideva dopustni maksimalni odklon napetosti ob normalnih obratovalnih pogojih do +/-10% in -15%, če gre za dolge vode. Ob vključitvi več porabnikov, ki bi enofazno obremenjevali vod s 4 kW, z upoštevanjem obstoječega merilnega mesta, katere vod s porabniki enofazno obremenjuje s 4 kW, bi povzročili odklon efektivne napetosti za -22 %. Po izračunu je neustrezno prevelika napetost dotika in neustrezen čas reagiranja zaščitne naprave. Glede na dopustno impedanco omrežja, kot jo predvidevajo Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije v tabeli 14 priloga 2 tipizacija merilnih mest, bi bil lahko glede na računsko izkazano vrednost, obračunski varovalni element z nazivno jakostjo toka maksimalno 16A. Za zagotavljanje ustreznih tehničnih in varnostnih parametrov je B., d. d., ... (v nadaljevanju elektrooperater) pripravila najprimernejšo rešitev s postavitvijo dveh transformacijskih postaj, vendar bi na podlagi ocene, kot jo Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije predvidevajo v 72. členu, z izvedbo te rešitve nastali nesorazmerni stroški. Tožnik je bil pozvan k podpisu izjave o strinjanju in prevzemu nesorazmernega dela stroškov, ki bi nastali ob priključitvi objekta na distribucijski sistem. Organ prve stopnje te podpisane izjave ni prejel, zato je zavrnil tožnikovo zahtevo.
2.Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, ki jo je Agencija za energijo (v nadaljevanju organ druge stopnje) z odločbo zavrnila. V obrazložitvi se je sklicevala na določbo 139. člena Zakona o oskrbi z električno energijo (v nadaljevanju ZOEE), ki ureja priključitev na sistem in podala zakonsko definicijo pojma nesorazmernih stroškov iz enajstega odstavka tega člena. Navedla je tudi 72. člen takrat veljavnih Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem električne energije<sup>1</sup> (v nadaljevanju SONDSEE), ki je nesorazmerne stroške določal še podrobneje. Organ druge stopnje je ugotovil, da gre za ponovno priključitev objekta, ki je bil odklopljen pred več kot tremi leti, zato bi moral tožnik ponovno pridobiti soglasje za priključitev. Pri izdaji novega soglasja je treba preveriti ali obstoječe naprave in napeljave končnega odjemalca izpolnjujejo veljavne tehnične pogoje, ki jih določajo SONDSEE in priloge ter v primeru neusklajenosti v novem soglasju za priključitev določiti tehnične pogoje. Menil je, da je organ prve stopnje pripravil najprimernejšo tehnično rešitev priključitve tožnikovega objekta, ki bi mu omogočila maksimalno priključno moč 35 kW, upošteval stroškovni vidik možnosti priključitve, izračunal sorazmerne stroške priključitve in določil višino nesorazmernih stroškov priključitve v višini 51.538,32 EUR. Organ druge stopnje je ugotovil, da predlagana tehnična rešitev zagotavlja doseganje želene priključne moči z najmanjšimi možnimi tehničnimi posegi in finančno investicijo. Vsaka tehnično primernejša rešitev bi pomenila bistveno višje stroške, ki bi po grobi oceni znašali več kot 200.000,00 EUR. Organ prve stopnje je tožnika 15. 2. 2022 seznanil s svojimi ugotovitvami glede možnosti priključitve ter z nastankom nesorazmernih stroškov ter ga pozval, naj se o tem izjavi. Tožnik je odgovoril na način, da je postavil vprašanja in izrazil nestrinjanje s posredovanimi ugotovitvami. Organ prve stopnje je tožniku odgovoril 15. 3. 2022. Sklepno je organ druge stopnje ugotovil, da bi priključitev tožnikovega objekta elektrooperaterju povzročila nastanek nesorazmernih stroškov, ki jih tožnik ni bil pripravljen pokriti. Prevzem kritja teh stroškov je pogoj za pridobitev pravice do priključitve, zato je menil, da je organ prve stopnje pravilno zavrnil tožnikovo vlogo za izdajo obravnavanega soglasja.
Tožba
3.Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo zaradi zmotne uporabe prava, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter kršitev določb postopka. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Priglaša stroške postopka.
4.Tožnik navaja, da ni podpisal izjave o strinjanju in prevzemu nesorazmernih stroškov za investicijo, saj ta ne bi bila potrebna, če bi elektrooperater ustrezno skrbel za svoje elektroomrežje, distribucijski sistem posodabljal skladno s spreminjajočimi se standardi in že v osnovi zagotovil štiri dovolj dobra odjemna mesta na lokaciji ... . Na obravnavanem območju so bila priklopljena tri odjemna mesta, kljub temu, da je trenutno priklopljeno le eno, je organ prve stopnje zavrnil izdajo soglasja zaradi prevelikega odklona efektivne napetosti. Tožnik se sprašuje kako je bilo pred leti mogoče imeti štiri priklopljena odjemna mesta s predvidoma večjo nominalno močjo, kot bi jo sedaj imeli dve odjemni mesti. Ne strinja se s pavšalno navedbo organa druge stopnje, da je predlagana tehnična rešitev primerna in da zagotavlja doseganje želene priključne moči z najmanjšimi možnimi tehničnimi posegi in finančno investicijo. Organ druge stopnje ni pojasnil, zakaj je investicija v višini 51.538,32 EUR nesorazmeren strošek in ni odgovoril na tožnikove trditve o tem, da je elektrooperater dolžan vzdrževati in posodabljati svoj distribucijski sistem.
5.V nadaljevanju tožnik trdi, da je bilo leta 1970 dogovorjeno, da se zaselek ... , kjer je njegov objekt, priključi k ostalemu električnemu omrežju s participacijo sredstev občanov in plačilom denarnih sredstev s strani občine ..., ki se zbirajo preko Krajevne skupnosti ... . Vsako odjemno mesto je moralo prispevati in postaviti dvajset električnih drogov. Občani so sami postavili drogove za napeljavo, elektrooperater pa je nadziral delo. Dogovorjeno je bilo, da se priklopi štiri odjemna mesta, kjer bo priključen trofazni tok (3x25A). Eno odjemno mesto je kasneje zaradi spleta okoliščin odklopilo elektriko, ostala tri pa so elektriko in priklop plačevala več kot 30 let. Priklopno mesto ... je imelo celo nominalni priklop 3x35A.
6.V zaselku ... je električna napeljava oziroma uporaba električne energije od nekdaj problematična. Zaradi prevelike razdalje med transformacijsko postajo in odjemnim mestom nastajajo težave pri običajni uporabi električne energije. Ni povsem jasno zakaj prihaja do motenj, tožnik sumi na neustrezne odločitve elektrooperaterja iz preteklosti. Morda sama izvedba daljnovoda že od samega začetka ni bila projektirana optimalno oziroma je bila narejena celo neustrezno. Kasneje je prišlo do odklopa enega odjemnega mesta, elektrooperater je prestavil izhodiščni transformator, prenovil drogove in zamenjal kabel, kar je rahlo izboljšalo situacijo, vendar kvaliteta napeljave še vedno ni primerljiva z ostalimi odjemnimi mesti v okolici. Elektrooperater ni zagotovil standarda električnega priklopa, ki bi bil skladen z veljavnimi standardi in bi omogočal normalno uporabo električnih aparatov, zato bi moral v celoti nositi stroške ponovnega priklopa obravnavanega odjemnega mesta. Pravilno je, da se preveri ustreznost omrežja, vendar mora za vzdrževanje vzpostavljenega omrežja poskrbeti upravljalec infrastrukture, ne pa posameznik, ki je investiral v njeno postavitev. Če ponovni priklop ni mogoč, mora sanacijo električne infrastrukture zagotoviti upravljalec in nato posamezniku omogočiti priklop. Tožnik meni, da sta upravna organa uporabila inštitut soglasja k priključitvi v nasprotju z namenom zakonodajalca oziroma z namenom pridobiti si materialno korist, obenem pa želela prikriti napake iz preteklosti. V zaselku ... življenjski razvoj in gospodarska dejavnost brez ustreznega prikopa na elektro omrežje in stabilne električne napeljave nista mogoča, kar neposredno posega v tožnikovo ustavno pravico do svobode gospodarske pobude.
Odgovor na tožbo
7.Tožena stranka ugovarja pravočasnosti tožbe. Dodatno navaja, da obstoječe omrežje, ki je bilo zgrajeno pred 50 leti, ne zadostuje za potrebe obstoječega odjemalca. Ne gre za vzdrževanje omrežja, temveč za njegovo nadgradnjo zaradi večjih potreb odjemalcev. Takšne nadgradnje oziroma ojačitve omrežja se lahko opredelijo v desetletnih razvojnih načrtih, v katerem je poudarek predvsem na glavni distribucijski infrastrukturi. Območja, kjer ni mogoče pričakovati, da bi v razumnem času prišlo do povečanja uporabe sistema na novo priključenem vodu oziroma obstoječem omrežju v obsegu, ki omogoča normalno amortizacijo naložbe, so izvzeta iz razvojnih oziroma naložbenih načrtov. Zato morajo odjemalci, ki se želijo na teh območjih priključiti, takšne stroške priključitve kriti sami (nesorazmerni stroški). Če tega odjemalci niso pripravljeni storiti, lahko elektrooperater zavrne soglasje za priključitev. Organ prve stopnje je izpeljal poseben ugotovitveni postopek, opravil analize, izračunal višino nesorazmernih stroškov in o vseh ugotovitvah seznanil tožnika. Vsa komunikacija, analize in izračuni so razvidni iz upravnega spisa. Organ druge stopnje je ugotovil, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen (tožnik je bila seznanjen z vsemi ugotovitvami v postopku), izpodbijana odločba pa je na zakonu utemeljena (izdelana je bila analiza, izračunani nesorazmerni stroški) in zaradi tega pravilna (upravičenost nesorazmernih stroškov je na zakonu utemeljena, izračun nesorazmernih stroškov je pravilen).
Sodna presoja
O pravočasnosti tožbe
8.Skladno s prvo povedjo prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. V obravnavani zadevi je iz povratnice, pripete k odločbi organa druge stopnje, s katero je bil upravni postopek končan, razvidno, da je bil ta akt tožniku vročen 25. 8. 2022. Glede na določbo drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se v primeru, če je rok določen po dnevih, dan vročitve ne všteva v rok, temveč prične začetek roka teči naslednji dan. Rok za vložitev tožbe je torej začel teči naslednji dan, tj. 26. 8. 2022. Zadnji (trideseti) dan za vložitev tožbe je bil sobota 24. 9. 2022. Četrti odstavek 111. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 določa, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. V obravnavani zadevi je bil torej zadnji dan za vložitev tožbe v ponedeljek 26. 9. 2022.
9.V skladu z drugim odstavkom 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena, če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno. Iz dohodne štampiljke kot tudi priložene pisemske ovojnice je razvidno, da je tožnik v skladu s pravnim poukom iz odločbe organa druge stopnje tožbo poslal s priporočeno pošiljko 26. 9. 2022 Upravnemu sodišču Republike Slovenije na sedež (tj. v Ljubljano). Tožnik je torej tožbo na pristojno sodišče vložil pravočasno. Krajevna pristojnost zunanjih oddelkov upravnega sodišča se določa glede na prebivališče tožnika (9. člena ZUS-1). Tožnikovo prebivališče je v ... , ki sodi pod krajevno pristojnost zunanjega oddelka v ... , zato je bila tožba odstopljena zunanjemu oddelku v ... , ki je tožbo prejelo s priporočeno pošiljko 28. 9. 2022.
10.Tožba je utemeljena.
11.Predmet presoje je odločitev tožene stranke o zavrnitvi soglasja tožniku za priključitev njegovega objekta na distribucijski sistem, ker tožnik ni bil pripravljen kriti nesorazmernih stroškov v zvezi s priključitvijo.
12.V skladu z osmim odstavkom 143. člena Zakona o oskrbi z električno energijo (v nadaljevanju ZOEE) mora imetnik soglasja za priključitev pred ponovnim priklopom pridobiti novo soglasje za priključitev na sistem iz 139. člena ZOEE, brez plačila omrežnine za priključno moč, če traja odklop dlje kot tri leta. Petnajsti odstavek 139. člena ZOEE določa, da če elektrooperater zavrne priključitev zaradi nezadostne zmogljivosti sistema, se za zavrnitev uporablja 10. člen ZOEE<sup>2</sup>. Postopek presoje možnosti priključitve končnega odjemalca na distribucijski sistem je bil v času izdaje izpodbijane odločbe predpisan v 98. členu tedaj veljavnih SONDSEE, ki je določal, da distribucijski operater po pridobitvi tehničnih podatkov opravi analizo z izračunom napetosti razmer v vseh točkah preučevanja omrežja, z izračunom toka kratkega stika med faznim in nevtralnim oziroma nevtralnim vodnikom z zaščitno funkcijo v nizkonapetostnem omrežju ter z izračunom tokovne obremenitve vodov in naprav v tem omrežju. Pri tem se za odklone napetosti upoštevajo meje določene v veljavni zakonodaji, ki določajo kakovost električne napetosti, za tokovno obremenitev pa tokovno obremenitev posameznih elementov vodov in naprav v omrežju v skladu s stanjem tehnike. Po opravljeni presoji vplivov motenj naprav v omrežju distribucijski operater v skladu s tretjim odstavkom 98. člena SONDSEE v primeru tokovne preobremenitve vodov in naprav seznani končnega odjemalca z alternativnimi rešitvami za zagotovitev napajanja. Te so v odvisnosti od zahtev končnega odjemalca in zahtev omrežja lahko: - omejitev priključne moči končnega odjemalca; - sprememba odcepov na transformatorju v TP; - ojačitev obstoječega in izgradnja novega omrežja, katerih izvedba je časovno pogojena z veljavnimi razvojnimi načrti sistema, ki jih pripravlja distribucijski operater.
V skladu s tretjo alinejo desetega odstavka 139. člena ZOEE pravna ali fizična oseba nima pravice do priključitve tudi, če bi priključitev elektrooperaterju povzročila nastanek nesorazmernih stroškov. V skladu s prvo povedjo dvanajstega odstavka 139. člena ZOEE ima v primeru nastanka nesorazmernih stroškov pravna ali fizična oseba pravico do priključitve v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili, če sama ali skupaj z drugimi osebami krije nesorazmerne stroške. V skladu s tretjo alinejo 71. člena SONDSEE lahko distribucijski operater zavrne uporabniku sistema zahtevo za izdajo soglasja za priključitev uporabnika na distribucijski sistem tudi, če bi priključitev distribucijskemu operaterju povzročila nastanek nesorazmernih stroškov, pa jih uporabnik sistema ni pripravljen kriti sam. V skladu z enajstim odstavkom 139. člena ZOEE nesorazmerni stroški med drugim pomenijo stroške, ki so potrebni zaradi ojačitve obstoječega omrežja, pri čemer ni mogoče pričakovati, da bi v razumnem času prišlo do povečanja uporabe sistema na novem priključitvenem vodu oziroma obstoječem omrežju v tolikšnem obsegu, ki omogoča normalno amortizacijo naložbe. Skladno s tretjim odstavkom 72. člena SONDSEE se nesorazmerni stroški določijo kot razlika med skupnimi investicijskimi stroški potrebnih tehničnih prilagoditev in okrepitev sistema ter sistemskih naprav zaradi priključitve uporabnika sistema na sistem ter sorazmernimi stroški3.
V obravnavani zadevi med strankama ni sporno: (1) da je bilo ve00 tri leta odklopljeno odjemno mesto, za katerega to7nik 7eli pridobiti soglasje za priklju01itev na distribucijski sistem elektri0dne energije, zato je moral pred ponovnim priklopom pridobiti novo soglasje za priklju01itev; (2) da je organ prve stopnje na podlagi tehni0dnih izra0dunov ugotovil neustrezno preveliko napetost dotika in neustrezni 0das reagiranja za610itne naprave; (3) da je elektrooperater zaradi zagotavljanja ustreznih tehni0dnih in varovanih parametrov pripravil re61itev s postavitvijo dveh transformacijskih postaj; (4) da to7nik ni podpisal izjave o strinjanju in prevzemu nesorazmernega dela stro61kov oziroma da ni bil pripravljen prevzeti kritja nesorazmernih stro61kov.
Sporno je naslednje: (1) ali je elektrooperater zaradi zagotavljanja ustreznih tehni0dnih in varovanih parametrov s postavitvijo dveh transformacijskih postaj pripravil najprimernej61o re61itev; (2) ali predlagana tehni0dna re61itev zagotavlja doseganje 7elene priklju0dne mo0di z najmanj61imi mo7enimi tehni0dnimi posegi in najmanj61o finan0dno investicijo; (3) vi61ina (ne)sorazmernih stro61kov. Klju0dno pa je vpra61anje ali bi ustrezno tehni0dno re61itev elektrooperater v celoti moral izvesti na svoje stro61ke.
Utemeljen je to7beni ugovor, da se organ druge stopnje v svoji odlo0dbi ni opredelil do to7nikovih pravno relevantnih prito7benih navedb, da elektrooperater ni sledil spremembam standardov elektri0dne infrastrukture in da le-teh ni ustrezno posodabljal, v posledici 0deresar mu sedaj ne more zara0dunati nesorazmernih stro61kov. Od odgovora na vpra61anje, kaj morajo zagotoviti elektroenergetska podjetja, ki izvajajo gospodarske javne slu7ebe iz ZOEE, je namre0d odvisno, ali bi elektrooperater moral redno skrbeti za razvoj obstoje0dega sistema na obravnavanem podro0dju tudi tako, da bi ga posodabljal v skladu s spremenjenimi standardi. V tem primeru bi morala biti predlagana tehni0dna re61itev izvedena neodvisno od to7nikove zahteve za izdajo soglasja za priklju0ditev. 60ele po ugotovitvi teh dejstev, bo mogo0de odgovoriti na vpra61anje, kdo bi moral nositi stro61ke te posodobitve obstoje0dega elektri0dnega sistema. Izpodbijana odlo0dba in odlo0dba organa druge stopnje o tem nimata razlogov, zato ju sodi610de ne more preizkusiti. Posledi0dno tudi ni mogo0de ugotoviti ali bi v obravnavani zadevi dejansko nastali nesorazmerni stro61ki, saj sta odlo0dbi upravnih organov v tem delu pomanjkljivo obrazlo7eeni.
Iz prilo7eenega upravnega spisa je razvidno, da je organ prve stopnje to7nika 15. 2. 2022 pozval, naj se izjavi o tem ali prevzema nesorazmerne stro61ke. V tem pozivu je opisano obstoje0de stanje, navedeni pa so tudi pogoji za priklju0ditev objekta na distribucijski sistem in ostali pogoji. Temu pozivu so prilo7eni: - tehni0dni izra0dun obstoje0dega stanja, - trasni na0drt, - ocena stro61kov in - izra0dun nesorazmernih stro61kov. To7nik je na ta poziv odgovoril z vlogo z 25. 2. 2022 in organu prve stopnje v zvezi s tem pozivom zastavil ve0d vpra61anj ter ga seznanil s svojim stali610dem. Iz te to7nikove vloge je jasno razvidno, da je pred izdajo izpodbijane odlo0dbe pri0dekoval, da mu bo organ prve stopnje na njegova vpra61anja odgovoril. Organ prve stopnje tega ni storil, temve0d je 7. 3. 2022 izdal izpodbijan akt, v katerem ni odgovoril na vpra61anja, ki mu jih je v upravnem postopku zastavil to7nik, temve0d je z zelo skopo obrazlo7eitvijo zavrnil njegovo vlogo za izdajo soglasja za priklju0ditev njegovega objekta na distribucijski sistem elektri0dne energije. Organ prve stopnje zgoraj navedene dokumentacije, ki jo je prilo7il svojemu pozivu z 15. 2. 2022, v izpodbijani odlo0dbi ni navedel.
Sodi610de ugotavlja da se je organ prve stopnje glede nesorazmernih stro61kov v izpodbijani odlo0dbi zgolj skliceval na 72. 0dlen SONDSEE, ni pa navedel niti vi61ine nesorazmernih stro61kov niti tega na kak61en na0din jih je izra0dunal. Izpodbijana odlo0dba je torej glede tega neobrazlo7eena in je ni mogo0de preizkusiti. Pri presoji to7nikove prito7be zoper izpodbijano odlo0dbo je organ druge stopnje povzel vsebino 72. 0dela SONDSEE in navedel, da je organ prve stopnje na podlagi izvedenih analiz, ob upo61tevanju stro61kovnega vidika mo7nosti priklju0ditve, pripravil najprimernej61o tehni0dno re61itev priklju0ditve objekta, ki bi to7niku omogo0dila maksimalno priklju0dno mo0d 35 kW. Navedel je tudi, da je pri izra0dunu stro61kov priklju0ditve organ prve stopnje najprej izra0dunal sorazmerne stro61ke priklju0ditve ter prito7eniku dolo0dil vi61ino nesorazmernih stro61kov priklju0ditve v vi61ini 51.538,32 EUR. Organ druge stopnje je ugotovil, da tehni0dna re61itev, kot jo je predlagal organ prve stopnje, zagotavlja doseganje 7elene priklju0dne mo0di z najmanj61imi mo7enimi tehni0dnimi posegi in finan0dno investicijo. Vsaka tehni0dno primernej61a re61itev bi namre0d pomenila bistveno vi61je stro61ke (po grobi oceni ve0d kot 200.000,00 EUR). Sodi610de ugotavlja, da tudi iz odlo0dbe organa druge stopnje ni razviden izra0dun nesorazmernih stro61kov priklju0ditve v vi61ini 51.538,32 EUR. V nobeni upravni odlo0dbi ni obrazlo7eeno, zakaj predlagana tehni0dna re61itev zagotavlja doseganje 7elene priklju0dne mo0di z najmanj61imi mo7enimi tehni0dnimi posegi in finan0dno investicijo. Upravna organa v odlo0dbah nista navedla in obrazlo7eila izvedenih analiz, ki so po njunem mnenju pripeljale do finan0dno najbolj ugodne ustrezne tehni0dne re61itve.
Sodi610de dodatno ugotavlja, da iz izpodbijane odlo0dbe in odlo0dbe organa druge stopnje tudi ni razvidno, koliko od celotne investicije naj bi bilo sorazmernih stro61kov, ki gredo v breme elektrooperaterja, in na kak61en na0din so bili ti izra0dunani. Tudi ta podatek je nujen za pravilen izra0dun vi61ine nesorazmernih stro61kov.
Izpodbijana odlo0dba torej ni obrazlo7eena na na0din, da bi jo bilo mogo0de preizkusiti, saj nima sestavin, ki so predpisane z 214. 0clenom Zakona o splo61nem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Na podlagi 214. 0lena ZUP mora obrazlo7eitev upravne odlo0dbe namre0d obsegati navedbo o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odlo0dilne za presojo posameznih dokazov, navedbo dolo0db predpisov, na katere se opira dolo0dba in razloge, ki jih glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo tak61no odlo0dbo, kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kak61nemu zahtevku. 0ce je obrazlo7eitev upravne odlo0dbe tak61na, da te vsebine nima, stranki ni dana mo7enost za u0dinkovito pravno varstvo.4.
Navedeno pomeni, da bi se moral organ druge stopnje vsaj v obrazlo7evi svoje odlo0dbe, ki bi lahko dopolnila upravni postopek in se v upravnem sporu 61teje kot ena odlo0ditev, opredeliti do vseh to7nikovih navedb v izjavi z dne 25. 2. 2022 in prito7benih navedb. Upravna organa bi morala podati razloge o tem, ali je elektrooperater dol7an redno posodabljati oziroma razvijati obstoje0di sistem v skladu s standardi, v katerih primerih pride v po61tev reden razvoj obstoje0dega sistema, za katerega krije stro61ke razvoja elektrooperater, pojasniti, na kateri pravni podlagi in v katerih primerih lahko nastanejo nesorazmerni stro61ki ter zakaj so nastali v obravnavani zadevi.
Ob takih okoli610dinah, ko v obrazlo7evi izpodbijane odlo0dbe dejansko stanje ni bilo v zadostni meri ugotovljeno (2. to0dka 214. 0lena ZUP), izpodbijana odlo0dba nima konkretnih razlogov za odlo0ditev (3. to0dka 214. 0lena ZUP) in ne vsebuje razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo tak61no odlo0dbo (5. to0dka 214. 0lena ZUP), ni mogo0de preizkus zakonitosti, zato je podana absolutna bistvena kr61itev dolo0db postopka po 7. to0dki drugega odstavka 237.0dlena ZUP.
Glede na ugotovljeno je sodi610de na podlagi 2. in 3. to0dke prvega odstavka 64. 0lena ZUS-1 izpodbijano odlo0dbo odpravilo in jo vrnilo organu prve stopnje v ponoven postopek, v katerem bo moral odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. V ponovnem postopku je upravni organ vezan na pravno mnenje sodi610da glede uporabe materialnega prava ter njegova stali610da, ki se ti0dejo postopka (0detrti in peti odstavek 64. 0lena ZUS-1).
Sodi610de je to7bi ugodilo 7e iz navedenih razlogov, zato se ni opredelilo do ostalih to7benih navedb. Odlo0ditev je sprejelo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59.0dlena ZUS-1, saj je 7e na podlagi to7be, izpodbijanega akta ter upravnih spisov o0ditno, da je treba to7bi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. 0lena tega zakona, poleg tega pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udele7eenec z nasprotnim interesom.
Sodi610de je v obravnavanem postopku, ki se je za0del pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1C), odlo0dilo po sodnici posameznici na podlagi drugega odstavka 25. 0lena ZUS-1C v zvezi s 13. 0clenom ZUS-1, saj v postopku 61e ni bil razpisan pripravljalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, zadeva pa ni bila predlo7ena na sejo do uveljavitve ZUS-1C.
O stro61kih postopka
0ce sodi610de to7bi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, se to7niku v skladu s tretjim odstavkom 25. 0lena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in na0din obravnavanja zadeve v upravnem sporu, prisodi pav61alni znesek povra0dila stro61kov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stro61kov to7niku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Prisojeni znesek pla0da to7ena stranka. Sodi610de je to7niku v skladu s prvim odstavkom 3. 0lena Pravilnika priznalo stro61ke v vi61ini 15,00 EUR, saj je bila zadeva re61ena brez glavne obravnave, to7nik pa v postopku ni imel poobla610denca, ki je odvetnik. To7ena stranka je dol7na to7niku povrniti stro61ke v 15 dneh od vro0ditve sodbe. Obresti od zneska stro61kov je sodi610de to7niku prisodilo od dneva zamude, to7ena stranka pa bo pri61la v zamudo, 0de stro61kov ne bo poravnala v sodno dolo0denem roku za njihovo prostovoljno pla0dilo (prvi odstavek 299. 0lena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi z 378. 0clenom OZ). Pla0dana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dol7enosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).-------------------------------1 Ur. l. RS, 61t. 7/21 in 41/222 V skladu s prvim in drugim odstavkom 10. 0lena ZOEE lahko elektrooperater zavrne priklju0ditev zaradi pomanjkanja zmogljivosti, pri 0emer mora razloge za zavrnitev priklju0ditve ustrezno utemeljiti na podlagi objektivnih ter tehni0dno in ekonomsko upravi0denih meril in te razloge pisno sporo0diti osebi, ki zahteva priklju0ditev. 0etrti odstavek 10. 0lena ZOEE dolo0da, da je dol7an elektrooperater, ki zavrne priklju0ditev, na zahtevo zavrnjene osebe izvesti potrebne raz61iritve in oja0ditve sistema, 0de je to gospodarno ali 0de je oseba, lahko tudi skupaj z drugimi osebami, pripravljena pla0dati nesorazmerne stro61ke raz61iritve.3 Sorazmerni stro61ki se dolo0dijo tako, da v predvideni dobi koristnosti sredstev prihodki od uporabnikov sistema pokrijejo investicijske stro61ke izgradnje infrastrukture, kar pomeni, da pokrijejo izra0dunane stro61ke amortizacije. Za predvideno dobo koristnosti sredstev izra7eeno v letih, se uporabi doba koristnosti za na0drtovane nalo7ebe, ki je opredeljena v omre7eninskem aktu (prvi odstavek 72. 0lena SONDSEE). Med prihodke od uporabnikov sistema se 61tejejo prihodki iz naslova omre7enine za priklju0dno mo0d in omre7enine za distribucijski sistem ter predvidene priklju0dne mo0di in ocenjeni obseg uporabe sistema dodatno priklju0denih uporabnikov sistema v predvideni dobi koristnosti, pri 0emer se pri vseh postavkah upo61tevajo ceniki veljavni na dan odlo0danja o priklju0ditvi (drugi odstavek 72. 0lena SONDSEE).4 Obrazlo7eitev avtoritativne odlo0ditve je namre0d eno poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe ter mo7enosti pravnega in posebej sodnega varstva (Glej tudi Komentar zakona o splo61nem upravnem postopku (ZUP), Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., Ljubljana 2020, 2. knjiga, str. 443, 1. to0dka).5 Enako tudi na0delno pravno mnenje sprejeto na ob0dni seji Vrhovnega sodi610da z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja 1/2006, str.7 ).