Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ob pogoju, da gre za vzdrževalna dela, dela ne smejo poseči v varovane vrednote ter morajo služiti ohranitvi spomenika. Iz kulturnovarstvenih pogojev nedvomno izhaja, da naložba pomeni poseg v varovano nepremično kulturno dediščino. Enako je razvidno iz kulturnovarstvenega soglasja, iz katerega izhaja, da gre za poseg v nepremično kulturno dediščino. Tako niso izpolnjeni vsi pogoji iz prve alinee drugega odstavka 28. člena ZVKD-1 in bi tožeča stranka morala predložiti kulturnovarstveno soglasje, kot je bilo zahtevano v javnem razpisu.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) zavrnila vlogo tožeče stranke za dodelitev nepovratnih sredstev iz programa razvoja podeželja sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep Obnova in razvoj vasi za naložbo „Rekonstrukcija LC 155-011 Juršinci“. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožeča stranka dne 15. 6. 2011 vložila vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev, ki so bila razpisana z Javnim razpisom za ukrep 322: Obnova in razvoj vasi (v nadaljevanju javni razpis), in sicer za rekonstrukcijo lokalne ceste v Juršincih. Ker vloga ni vsebovala vseh prilog, ji je Agencija dne 2. 9. 2011 poslala poziv za dopolnitev vloge s kulturnovarstvenim soglasjem. Tožeča stranka pa je dostavila le kulturnovarstvene pogoje, zato je Agencija s sklepom z dne 16. 2. 2013 vlogo kot nepopolno zavrgla. Navedeni sklep je drugostopni organ odpravil ter zadevo vrnil v ponovni postopek z napotkom, da naj svojo odločitev podrobno obrazloži. Pri vsebinski obravnavi vloge je Agencija opravila poizvedbe pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Območna enota Maribor (v nadaljevanju: ZVKDS) ter ugotovila, da je bilo izdano kulturnovarstveno soglasje, ki pa ni popolno, ker je bilo izdano samo za rekonstrukcijo ceste z izgradnjo sprehajalne poti, ne pa tudi za rekonstrukcijo javne razsvetljave v območju nepremične kulturne dediščine (Slodnjakova kapelica). Pogoj v soglasju je namreč določal, da mora ZVKDS predhodno potrditi izbiro luči v območju naselja Juršinci. S tem je odpadel argument tožeče stranke, da za prijavljeno naložbo ne potrebuje kulturnovarstvenega soglasja, zato je Agencija vlogo zavrnila zaradi neizpolnjevanja razpisnega pogoja.
Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila pritožbo tožeče stranke. Za uporabo izjeme po določbi drugega odstavka 28. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), ki določa kdaj kulturnovarstveno soglasje ni potrebno, mora biti poleg pogoja, da gre za vzdrževalna dela, izpolnjen tudi pogoj, da vzdrževalna dela ne posegajo v varovane vrednote in služijo ohranitvi spomenika. Iz projekta pa je razvidno, da bodo v okviru naložbe dela posegla v območje enote nepremične kulturne dediščine Juršinci-Slodnjakova kapelica in Juršinci-Župnišče. Zato je treba zagotoviti, da se s posegom ne sme spremeniti pojavnost navedene nepremičnine kulturne dediščine. Navedeno izhaja tudi iz kuturnovarstvenih pogojev z dne 3. 10. 2011, ki jih je izdal ZVKDS. Glede na te pogoje bi morala tožeča stranka pridobiti kulturnovarstveno soglasje v skladu z drugo alineo prvega odstavka 28. člena ZVKD-1, ki določa, da je kulturnovarstveno soglasje treba pridobiti za posege v vplivno območje spomenika, če to obveznost določa akt o razglasitvi. Za navedeno nepremičo dediščino je relevanten Odlok o razglastitvi nepremičnih, kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Ptuj, ki je določil podrejanje vsake rabe in vseh posegov v odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih vedut. Z odlokom je tako varovana tudi pojavnost omenjene nepremične dediščine v prostoru, zato je pomembno, da mora biti postavitev, vrsta in lokacija postavitve razsvetljave usklajena s pravili varovanja kulturne dediščine.
Tožeča stranka v tožbi ugovarja, da v skladu z ZVKD-1, kot je veljal v času prijave na razpis in dopolnitve vloge, ni potrebovala kulturnovarstvenega soglasja. Javni razpis je zahteval, da mora vlagatelj, ko gre za posege v spomenik, spomeniško območje, nepremičnino ali naselbinsko dediščino oz. njihova vplivna območja, priložiti kulturnovarstveno soglasje ZVKDS v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine. Ta predpis pa je tedaj v drugem odstavku 28. člena ZVKD-1 določal, da kulturnovarstveno soglasje ni potrebno, če gre za vzdrževalna dela, ki ne posegajo v varovane vrednote in služijo ohranitvi spomenika. Taka dela je treba priglasiti zavodu vsaj mesec dni pred predvidenim začetkom vzdrževalnih del. Če zavod v 20 dneh priglasitve ne zavrne, se šteje, da so vzdrževalna dela dovoljena. Da gre v obravnavanem primeru za vzdrževalna dela izhaja iz sklepov Upravne enote Ptuj z dne 17. 11. 2010 in 15. 9. 2010, kjer je v obrazložitvi obeh sklepov navedeno, da za predvidena dela ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. To pa v povezavi z drugim odstavkom 28. člena ZVKD-1 pomeni, da ne rabi pridobiti kulturnovarstvenega soglasja, saj gre za vzdrževalna dela, ki bodo služila ohranitvi spomenika in ne posegajo v varovane vrednote. Tako je Agencija od tožeče stranke neupravičeno zahtevala dokazilo, ki ga zakon ne predvideva. Kulturno varstvenosoglasje s pogojem z dne 15. 6. 2012 pa je bilo izdano mnogo kasneje in za potrebe popolnoma drugega postopka, ki s konkretno vlogo tožeče stranke na javni razpis ni povezan. Prav tako je Agencija navedeni dokaz pridobila nezakonito, ker je posegla v drug postopek, kjer nima nobenega pravnega interesa. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in samo meritorno odloči tako, da odobri vlogo tožeče stranke.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavanem primeru je sporno, ali gre pri naložbi (rekonstrukcija LC 155-011 Juršinci), ki jo je tožeča stranka prijavila na javni razpis, za poseg, za katerega je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje.
V skladu z javnim razpisom (priloga 4) je moral vlagatelj, če gre za posege v spomenik, spomeniško območje, nepremičnino ali naselbinsko dediščino oz. njihova vplivna območja priložiti kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine. Po določbi 28. člena ZVKD-1 je treba kulturnovarstveno soglasje pridobiti za posege v spomenik, za posege v vplivno območje spomenika, če to obveznost določa akt o razlastitvi, za posege v varstvena območja dediščine, za posege v registrirano nepremično dediščino ali v enoto urejanja prostora, če to obveznost določa prostorski akt in za raziskavo dediščine.
Konkretna naložba predvideva rekonstrukcijo lokalne ceste Juršinci – Grabšinski breg z izgradnjo sprehajalne poti in rekonstrukcijo javne razsvetljave. Območje rekonstrukcije zajema tudi območje nepremične kulturne dediščine Juršinci – Slodnjakova kapelica in Juršinci – Župnišče, v neposredni bližini pa so tudi kulturni spomeniki lokalnega pomena Juršinci – Prazgodovinska naselbina in Juršinci – Cerkev sv. Lovrenca, ki so bili zaščiteni z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Ptuj. Ta pa pri posegih v odprti prostor zahteva ohranjanje in vzdrževanje varovanih vedut, torej tudi pojavnost kulturne dediščine v prostoru.
Iz kulturnovarstvenih pogojev z dne 3. 10. 2011 izhaja, da mora investitor postavitev vertikalne opreme, izbiro luči in lokacije postavitve vseh elementov ureditve predhodno uskladiti s pristojno službo varovanja kulturne dediščine. Iz kulturnovarstvenega soglasja s pogojem z dne 15. 1. 2012 pa je razvidno, da mora investitor za poseg v območju nepremične kulturne dediščine Juršinci – Slodnjakova kapelica predhodno pridobiti potrditev ZVKDS glede izbire luči, ki morajo biti oblikovane historično. Na podlagi navedenega je tako zaključiti, da se naložba nahaja v vplivnem območju varovane kulturne dediščine ter da predstavlja poseg v kulturno dediščino.
Tožeča stranka v tožbi ne ugovarja, da se naložba nahaja na vplivnem območju kulturne dediščine niti da ni predložila kulturnovarstvenega soglasja, ugovarja le, da v obravnavanem primeru ni bila dolžna pridobiti kulturnovarstvenega soglasja, ker bi naj šlo za izjemo iz drugega odstavka 28. člena ZVKD-1, saj navedena dela predstavljajo vzdrževalna dela. V skladu z drugim odstavkom 28. člena ZVKD-1 kulturnovarstveno soglasje ni potrebno za vzdrževalna dela, ki ne posegajo v varovane vrednote in služijo ohranjanju spomenika. Taka dela je treba priglasiti zavodu vsaj mesec dni pred predvidenim pričetkom vzdrževalnih del. Če zavod v 20 dneh priglasitve ne zavrne, se šteje, da so vzdrževalna dela dovoljena (prva alinea).
Iz navedene določbe izhaja, da ob pogoju, da gre za vzdrževalna dela, dela ne smejo poseči v varovane vrednote ter da služijo ohranitvi spomenika. Iz kulturnovarstvenih pogojev pa nedvomno izhaja, da naložba pomeni poseg v varovano nepremično kulturno dediščino. Enako je razvidno iz kulturnovarstvenega soglasja s pogojem, ki ugotavlja, da gre za poseg v nepremično kulturno dediščino Juršinci – Slodnjakova kapelica. Tako niso izpolnjeni vsi pogoji iz prve alinee drugega odstavka 28. člena ZVKD-1 in bi tožeča stranka morala predložiti kulturnovarstveno soglasje, kot je bilo zahtevano v javnem razpisu. Nerelevanten je tudi tožbeni ugovor, da je Agencija nezakonito pridobila kulturnovarstveno soglasje s pogojem z dne 15. 6. 2012, kakor tudi, da je bilo navedeno soglasje izdano po vložitvi vloge na javni razpis. Dejstvo, da naložba pomeni poseg v vplivno območje kulturne dediščine namreč izhaja že iz kulturnovarstvenih pogojev, ki jih je tožeča stranka predložila v dopolnitvi vloge, prav tako zahteva, da mora investitor pred pričetkom del pridobiti kulturnovarstveno soglasje. To pa pomeni, da je bilo treba v konkretnem primeru predložiti kulturnovarstveno soglasje, obenem pa tudi pomeni, da so tožbeni očitki o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in nepravilni uporabi materialnega prava neutemeljeni.
Ker je torej izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.