Jedro

V predmetni zadevi ni sporno, da so bila strojno inštalacijska dela izvedena po dveh izvajalcih (pogodba s prvim je bila enostransko prekinjena s strani tožeče stranke) in da so bila dokazila o zanesljivosti objekta predložena samo s strani enega izvajalca. To pa po presoji sodišča ne zadošča za izpolnitev pogojev iz 89. člena ZGO-1, ki v 3. točki petega odstavka določa obveznost predložitve dokazil o zanesljivosti objekta.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopni upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo družbe A. d.o.o. (tožeče stranke v tem sporu) za izdajo uporabnega dovoljenja za večstanovanjsko stavbo, zgrajeno na zemljišču parc. št. 1357/42, 1374/5 in 1356/2 vse k.o. … V obrazložitvi podrobno navaja ves potek postopka po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1), ki določa pridobitev uporabnega dovoljenja. Četrti in peti odstavek 89. člena tega zakona določata, da je treba zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja priložiti projekte izvedenih del, geodetski načrt novega stanja po končani gradnji in druge podatke in dokazila, ki jih za to vrsto objekta določa gradbeno dovoljenje ali poseben zakon, v zahtevi mora navesti, da je bila gradnja izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem ter številko in datum izdaje gradbenega dovoljenja. Priložene listine morajo ustrezati dejanskemu stanju stvari. Pri tem se upošteva tudi določba 4. člena Pravilnika o dokazilu o zanesljivosti objekta (Pravilnik), ki določa, da lahko investitor v postopku izdaje uporabnega dovoljenja predloži več posameznih dokazil o zanesljivosti objekta, katerih število je odvisno od pogodb med investitorjem in izvajalci del, ki so zbrana v skupnem dokazilu o zanesljivosti objekta tako, da se posameznim dokazilom o zanesljivosti doda skupna naslovna stran vodilne mape. V sicer obsežni obrazložitvi vodenega postopka in izvedenih dokazov, kar sodišče v sodbo ne povzema, je kot temeljna okoliščina navedeno, da sta bila pri izvedbi del v obsegu izvedbe strojnih instalacij in opreme po predloženih pogodbah dva izvajalca in sicer po pogodbi z dne 6. 3. 2009 in aneksu k tej pogodbi z dne 18. 3. 2009, podjetje B. d.o.o. in po pogodbi z dne 14. 9. 2010, podjetje C. d.o.o. Po 4. členu Pravilnika bi morala biti v skupni vodilni mapi dokazila o zanesljivosti objekta, izjavi in dokazila obeh izvajalcev strojno inštalaterskih del, kar pa v obravnavanem primeru s strani investitorja ni bilo predloženo.

Tožena stranka je s pritožbeno odločbo potrdila odločitev organa prve stopnje ter še enkrat poudarja, da je iz predloženih listin nesporno razvidno, da so bila pogodbena dela izvedena in objekt pripravljen za tehnični pregled pred izjavo investitorja z dne 1. 9. 2010 o odstopu od pogodbe, zato je družba B. d.o.o., ki je pogodbena dela dejansko izvedla, nesporno izvajalec v smislu 4.3 točke 2. člena ZGO-1 z obveznostmi po 83. členu ZGO-1, ki med drugim določa, da mora izvajalec na gradbišču investitorju oziroma nadzorniku sproti izročati vso dokumentacijo, a-teste, dokazila o pregledih in meritvah ustreznosti izvedbenih del, ki se nanašajo na vgrajene materiale in proizvode. Glede pritožbene navedbe, da naj upravni organ s sklepom po 176. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) naloži osebi, pri kateri se predmetna listina nahaja, da listino pokaže, tožena stranka navaja, da upravni organ v postopku izdaje uporabnega dovoljenja nima pristojnosti posegati v morebitni spor med investitorjem in izvajalcem, niti ne more zahtevati od izvajalca predložitev listin oziroma izjav, ki so sicer sestavni del dokazila o zanesljivosti objekta, ki mora biti po izrecni določbi petega odstavka 89. člena ZGO-1 priloženo zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja. V primeru, če bi te listine zahteval upravni organ sam od izvajalca, bi to pomenilo kršitev materialnega predpisa ZGO-1. Tožeča stranka v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je v zadevi pridobitve uporabnega dovoljenja na upravni enoti, v zvezi z deli na strojnih inštalacijah, predložila dokazila za podjetje C. d.o.o. To podjetje je z delom nadaljevalo potem, ko je tožeča stranka z B. d.o.o., ki je prej izvajal strojno inštalacijska dela, pogodbo razdrla. Tožeča stranka listin, ki jih je zahtevala upravna enota, in ki se nanašajo na izvajanje del prvega izvajalca ni mogla dobiti, zato je predlagala, da upravni organ sam naloži B. d.o.o. predložitev teh listin. Ne strinja se s stališčem, da je treba predložiti toliko izjav o zanesljivosti objekta, kolikor je bilo sploh podpisanih pogodb. Ne strinja se tudi s tem, da ne more izjav o zanesljivosti nadomestiti ustrezni izvedenec, ker ZGO-1 ne omejuje načina dokazovanja. Že Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu I Cpg 390/2010 izrecno odločilo, da pravica investitorja, da od izvajalca zahteva izročitev listin, ni stvarnopravna pravica, temelječa neposredno na zakonu, pač obligacijskopravna pravica, odvisna od poslovnega razmerja, v katerega vstopa investitor. Zahtevek na izročitev listin je torej odvisen od obstoja pogodbenega razmerja med investitorjem in izvajalcem in to v času zahtevka. Po prenehanju pogodbe je položaj celo obraten in stopijo v veljavo pravila vračanja iz 191. člena OZ in naslednji, kar pomeni, da je treba celo že morebiti prejete listine vrniti. Ni sporno, da je pogodba med tožečo stranko in B. d.o.o. razdrta na podlagi odstopa. Načinov prenehanja pogodb je še več in vsi niso niti po volji strank oziroma neodvisni od volje strank (na primer smrt stranke ali nezmožnost izpolnitve ali morebiti zmota ob sklenitvi katere od strank). V vsakem primeru bi tako postala pridobitev uporabnega dovoljenja za objekte nemogoče, kadar bi prišlo do prenehanja pogodbe, pa je bilo na objektu karkoli že zgrajenega. 4. člen Pravilnika namreč določa, da je število dokazil odvisno od števila pogodb, torej od veljavnih pogodb v času postopka pridobitve uporabnega dovoljenja. Te pogodbe pa bodo po naravi stvari nujno prav pogodbe izvajalcev, ki so dela končali, dokazila o slednjih pa je tožeča stranka predložila. Pravilnik ne določa, da je število dokazil o zanesljivosti objekta odvisno od števila vseh, kadarkoli sklenjenih pogodb, kot to tolmači tožena stranka. Kot izhaja iz namena predpisa, se po strokovnjaku pridobi ocena zanesljivosti, zato ne more biti nobene ovire za postavitev izvedenca. Tudi ni pravilno stališče upravnega organa o omejevanju izvajanja dokazov. Tega ZGO-1 sploh ne ureja in so tovrstne interpretacije napačne. Izvajanje dokazov ureja ZUP, ta pa v 176. členu določa, da organ naloži pokaz listine tretjemu, če slednji z njo razpolaga.

Tožeča stranka predlaga, da sodišče obe odločbi upravnih organov v celoti spremeni tako, da se zahtevi tožeče stranke za izdajo uporabnega dovoljenja za večstanovanjsko stavbo, zgrajeno na zemljiščih parc. št. 1357/2, 1374/5 in 1356/2 vse k.o. ..., ugodi. Predlaga tudi, da se toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka tožeče stranke v 15 dneh, kasneje z zakonskimi zamudnimi obrestmi in podredno, da se odločba organa prve stopnje odpravi in zadeva vrne v ponovni postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča sta oba upravna organa na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja; Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na nepravilno razlago tožene stranke 4. člena Pravilnika o dokazu o zanesljivosti objekta, da je namreč število dokazil odvisno od števila vseh kadarkoli sklenjenih pogodb, ker bodo po naravi stvari verodostojne samo pogodbe izvajalcev, ki so dela končali, dokazila o slednjih pa je tožeča stranka v celoti predložila. Nesporno med strankama postopka je, da so bila strojno inštalacijska dela izvedena po dveh izvajalcih (pogodba s prvim izvajalcem B. d.o.o. je bila enostransko prekinjena s strani tožeče stranke), in da so bila dokazila o zanesljivosti objekta predložena samo s strani naslednjega izvajalca C. d.o.o. To pa tudi po presoji sodišča ne zadošča za izpolnitev pogojev po določbi 89. člena ZGO-1, ki v 3. točki petega odstavka določa obveznost predložitve dokazil o zanesljivosti objekta. V obravnavanem primeru med strankami postopka torej ni sporno, da sta strojno inštalacijska dela opravljala dva izvajalca, od katerih je samo slednji predložil investitorju listine po določbi 6. točke prvega odstavka 83. člena ZGO-1. Iz Zapisnika o tehničnem pregledu št. 351-684/2010-13 (0361) z dne 21. 12. 2010, ki ga je opravila komisija za tehnični pregled (90. člen ZGO-1), izhaja podroben potek oprave teh del, kar skupaj z vsemi dokazili navedenimi v obrazložitvi prvostopenjske odločbe z zaslišanjem odgovornih nadzornikov in izvajalcev del, zadostuje za zavrnitev tehničnega pregleda in posledično izdaje uporabnega dovoljenja ter naložitev tožeči stranki izpolnitve določenih zahtev, ki pa, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe in jih tudi v tožbi tožeča stranka ne zatrjuje, niso bile izpolnjene.

Trditev tožeče stranke, da bi moral upravni organ na podlagi 176. člena ZUP zahtevati od prvega izvajalca teh del predložitev dokazil, ker naj bi to izhajalo iz obligacijskopravne pravice investitorja in ne stvarnopravne pravice (sklep I Cpg 390/2010), nimajo pravne podlage v ZGO-1. Ta sicer v členu 83 v 6. točki prvega odstavka določa, da mora izvajalec investitorju oziroma nadzorniku sproti izročati vso dokumentacijo, a-teste, dokazila o pregledih in meritvah ustreznosti izvedbe del, ki se nanašajo na vgrajene materiale in proizvode, za kar pa mora investitor sam poskrbeti tudi po morebitni sodni poti. Ni pa zakonska dolžnost upravnega organa po določbi 176. člena ZUP, da zahteva od izvajalca izročitev listin oziroma dokazila o usposobljenosti naprav, glede na to, da ga zavezuje zgolj določba 89. člena ZGO-1, da preveri ali so zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja (peti odstavek tega člena) priložene vse zahtevane listine, ki jih mora, kot že obrazloženo, vlogi za izdajo upravnega dovoljenja priložiti investitor.

Neupoštevne so nadaljnje tožbene trditve, da je na podlagi takšne razlage tudi v drugih primerih, ko je prišlo do razdrtja pogodbe zaradi objektivnih okoliščin (smrt stranke, nezmožnost izpolnitve obveznosti) nemogoče pridobiti uporabno dovoljenje. V tem sporu so namreč dejstva in okoliščine takšne, da je prišlo do razdrtja pogodbe s prvotnim izvajalcem strojno inštalacijskih del, da ta še vedno obstoja, saj drugačnih okoliščin tožeča stranka niti ne zatrjuje, tako da sklicevanje na drugačne primere v tem nima pravne podlage. Vsak materialni predpis se glede na različna dejanska stanja razlaga v skladu z ugotovljenim dejanskim stanjem in ne s podobnimi, oziroma hipotetično naštetimi primeri, kot jih navaja tožnik v tožbi.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

K točki II izreka: Sodišče je zavrnilo zahtevo tožene stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.