Jedro

V konkretnem primeru so izpolnjene vse procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa po drugem odstavku 28. člena ZUS-1. Tožnik je namreč izkazal, da je po poteku roka, v katerem je bila tožena stranka dolžna odločiti o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, tudi ob upoštevanju 40. člena ZKme-1, toženo stranko dne 14. 5. 2014 pozval, da odloči o njegovi pritožbi, vendar tožena stranka tudi v nadaljnjih sedmih dneh o njegovi vlogi ni odločila in odločbe ni izdala. Sodišče je tako na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 ugotovilo, da je tožba upravičena, zato je toženi stranki naložilo, da o vlogi tožnika – pritožbi odloči in ji za izdajo odločbe določilo rok 30 dni.

Izrek

Tožbi se ugodi in se toženi stranki naloži, da v roku 30 dni izda upravni akt, s katerim bo odločila o pritožbi tožeče stranke, vloženi dne 12. 11. 2013 zoper odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33111-2023/2013 z dne 24. 10. 2013. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe toženi stranki.

Obrazložitev

Z odločbo št. 331111-2023/2013 z dne 24. 10. 2013 je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja kot prvostopenjski organ zavrnila vlogo tožnika za dodelitev nepovratnih sredstev Programa razvoja podeželja sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zadruge in zavode v letu 2013 – ukrep 123. Tožnik vlaga tožbo zaradi molka drugostopenjskega upravnega organa. V tožbi navaja, da je dne 12. 11. 2013 vložil pritožbo zoper prvostopno odločbo z dne 24. 10. 2013. Tožena stranka pa na podlagi 40. člena Zakona o kmetijstvu (ZKme-1) o pritožbi ni odločila v štirih mesecih od dneva vložitve pritožbe, zaradi česar je dne 14. 5. 2014 vložil zahtevo, naj odloči o pritožbi v roku 7 dni. Tožena stranka o pritožbi do vložitve tožbe ni odločila, zato vlaga tožbo in navaja razloge za nepravilno odločitev prvostopnega organa. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odpravi prvostopno odločbo, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je pritožbo tožnika prejela 20. 12. 2013. Pritožbe rešuje po vrstnem redu prejetih zadev, pred prejemom predmetne pritožbe pa je bilo pri oddelku v obravnavi nad 500 nerešenih pritožb. Glede na število prejetih pritožb, razpoložljivo število zaposlenih, omejitve zaposlovanja in nadomeščanja v državni upravi ter raznovrstnost, kompleksnost in obsežnost zadev, ni mogla rešiti pritožbe v roku, ki ga določa ZKme-1. Tožba je utemeljena.

Po določbi drugega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sme stranka sprožiti upravni spor kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali krajšem, s posebnim predpisom določenim rokom, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh.

Iz podatkov v tožbi, odgovoru na tožbo in podatkov v upravnem spisu izhaja, in to med strankami tudi ni sporno, da so v konkretnem primeru izpolnjene vse procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa po drugem odstavku 28. člena ZUS-1. Tožnik je namreč izkazal, da je po poteku roka, v katerem je bila tožena stranka dolžna odločiti o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, tudi ob upoštevanju 40. člena ZKme-1, toženo stranko dne 14. 5. 2014 pozval, da odloči o njegovi pritožbi, vendar tožena stranka tudi v nadaljnjih sedmih dneh o njegovi vlogi ni odločila in odločbe ni izdala.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo res navaja razloge, zaradi katerih o tožnikovi pritožbi zoper odločbo z dne 24. 10. 2013 še ni odločila, vendar sodišče navedene razloge ne ocenjuje kot opravičljive, torej take, ki bi ji od vložitve prejema tožnikove zahteve preprečevali izdajo odločbe o pritožbi in ki bi utemeljevali njen predlog, da sodišče rok za odločitev o pritožbi podaljša za šest mesecev.

Sodišče je tako na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 ugotovilo, da je tožba upravičena, zato je toženi stranki naložilo, da o vlogi tožnika – pritožbi odloči in ji za izdajo odločbe določilo rok 30 dni. Tožnik je v tožbenem predlogu predlagal odpravo prvostopenjske odločbe. V zvezi s tožbenim predlogom sodišče pojasnjuje, da se tožbo zaradi molka vloži, če tožniku upravni akt ni bil izdan (tretji odstavek 5. člena ZUS-1). S tožbo zaradi molka organa se zahteva izdajo oziroma vročitev upravnega akta. Sodišče lahko odloči meritorno o stvari sami, kolikor so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1, torej, če narava stvari to dopušča in dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago. V obravnavani zadevi pa po presoji sodišča niso izpolnjeni pogoji za odločanje o pritožbi tožnika, ki jo je vložil zoper prvostopno odločbo. Sodišče zato ni sledilo tožnikovemu predlogu za odpravo prvostopne odločbe, je pa tožbi ugodilo tako, da je toženki naložilo izdajo upravnega akta (prvi odstavek 69. člena ZUS-1). Pri določitvi roka je upoštevalo stanje upravnega postopka, saj bo zadeva po preteku roka, ki ga je določilo sodišče, že več kot eno leto pri organu druge stopnje.

Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postoka v višini 347,70 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, povečane za 22 % DDV). Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.