Jedro

Dolžnik svojih ugovornih trditev, da mu upnik pošilja previsoke račune za vodo, ki ne ustrezajo dejanski porabi vode, zaradi česar je pri upniku večkrat urgiral, ni z ničemer dokazoval. Kadar namreč dolžnik navaja taka dejstva, da zanje nosi dokazno breme sam, mora po 2. odst. 53. čl. ZIZ predložiti dokaze, sicer se po citiranem določilu ugovor šteje kot neutemeljen.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, je dolžnik pravočasno ugovarjal z navedbo, da stanje porabljene vode na števcu ne ustreza dejanski porabi. Večkrat je tudi urgiral ter tudi poslal stanje dejanske porabe vode, upnik pa mu kljub temu pošilja previsoke račune. Meni, da upnik ne odčitava porabljene vode na števcu dolžnika, ampak pavšalno zaračunava porabljeno vodo.

Prvostopno sodišče je dolžnikov ugovor presodilo kot neobrazloženega in ga na podlagi 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik svojih ugovornih trditev, da mu upnik pošilja previsoke račune za vodo, ki ne ustrezajo dejanski porabi vode, zaradi česar je pri upniku večkrat urgiral, ni z ničemer dokazoval. Kadar namreč dolžnik navaja taka dejstva, da zanje nosi dokazno breme sam, mora po 2. odst. 53. čl. ZIZ predložiti dokaze, sicer se po citiranem določilu ugovor šteje kot neutemeljen. Na to pravno posledico neobrazloženega ugovora je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Ker dokazov za svoje trditve ni predložil, je prvostopno sodišče ugovor utemeljeno presodilo kot neobrazloženega in kot takega tudi neutemeljenega.

Na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ je zato pritožbeno sodišče dolžnikov ugovor, ki ga je skladno s 5. odst. 62. čl. ZIZ obravnavalo kot pritožbo, zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.