Jedro

Zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi bila tožena stranka dolžna tožnikom plačati posamezne zneske v seštevku 7,221.784,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.10.2000 dalje do plačila. Seštevek je sestavljen iz zneskov, ki jih tožniki zahtevajo od tožene stranke v razponu od najnižjega zneska 92.936,11 SIT (D. K.) do najvišjega v znesku 969.834,30 SIT (B. R.).

Sodišče druge stopnje pa je ugodilo pritožbi tožnikov in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je z vmesno sodbo tožbenemu zahtevku tožnikov ugodilo po temelju, glede višine in odločitve o stroških postopka pa je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in v tem delu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka vlaga revizijo iz revizijskih razlogov po določbi 370. člena ZPP in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo pritožbe tožeče stranke in potrditvijo sodbe sodišča prve stopnje. Le podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje. V izvršilnem postopku proti svojemu dolžniku "G." iz K. so tožniki seštevek svojih terjatev v znesku 55.439,58 USD označili z zneskom 10,368.288,00 SIT, kar pa ni predstavljalo navedbe vrednosti spornega predmeta, temveč seštevek terjatev. Zato je bila zarubljena terjatev "G." le do navedenega zneska. To pa je tožena stranka tožnikom tudi poravnala. Več jim ne dolguje. V svoji reviziji tožena stranka obširno pojasnjuje svoja stališča, ki utemeljujejo revizijsko zatrjevane kršitve in revizijski predlog.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in tožnikom, ki pa nanjo niso odgovorili.

Revizija ni dovoljena.

Revizija zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000,00 SIT (prvi in drugi odstavek 367. člena ZPP).

V tej zadevi 19 tožnikov s tožbo zahteva od tožene stranke plačilo denarnih zneskov, pri čemer pa nobeden od teh zneskov ne presega limitirane vrednosti 1,000.000,00 SIT. Seštevek vtoževanih zneskov sicer navedeno mejno vrednost presega, vendar v sicer združeni pravdi na strani tožnikov nastopa 19 samostojnih procesnih subjektov. Vrednosti spornega predmeta denarnega zahtevka torej ni mogoče presojati s stališča seštevka posameznih terjatev, temveč je za presojo pravice do revizije in s tem njene dovoljenosti treba jemati vsako posamezno terjatev vsakega posameznega tožnika.

Ker torej nobena od terjatev ne presega zneska 1,000.000,00 SIT, nobena od pravdnih strank, torej tudi tožena stranka, nima pravice do revizije. Nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrglo po določbi 377. člena ZPP.