Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 3. oktobra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cpg 82/2005 z dne 25. 3. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. In 2003/00594 z dne 16. 2. 2005 se ne sprejme.
1.Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče potrdilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila pritožnica kot odvetnica stranke v izvršilnem postopku kaznovana z denarno kaznijo 200.000 SIT zaradi žalitve sodišča v pisnih vlogah. V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da jo je sodišče prve stopnje kaznovalo za navedbe v dveh vlogah, sodišče druge stopnje pa je pritrdilo le oceni o žaljivosti ene od teh dveh vlog. Iz tega pritožnica sklepa, da je očitno, da je pritožbeno sodišče popolnoma prezrlo oziroma sploh ni preizkusilo vsebine druge vloge. V tem pritožnica vidi kršitev pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave. Navaja, da je sodišče popolnoma prezrlo, da je hkrati z omenjeno vlogo zaprosila sodišče za fotokopijo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru št. In 200/00170 z dne 6. 5. 2002, ki ga vse do danes še ni prejela. Zato poudarja, da ji kot pooblaščenki upnika ni bil dovoljen vpogled v spis, s čimer je kršena ustavna pravica do dostopa do sodišča. V času postopka pred Ustavnim sodiščem je pritožnica vložila še dopolnitev ustavne pritožbe, vendar je ta očitno prepozna, zato je ni bilo mogoče upoštevati.
2.Predmet izpodbijanja v tej ustavni pritožbi je sklep o kaznovanju pritožnice. Vendar pritožnica argumentov, ki bi se nanašali na morebitno neupravičenost njenega kaznovanja, v ustavni pritožbi ne navaja. Njene navedbe se nanašajo izključno na domnevne nepravilnosti v postopku izvršbe, v katerem je pritožnica sicer sodelovala kot pooblaščenka upnika. Te domnevne kršitve bi lahko vplivale na položaj upnika in bi jih kvečjemu lahko uveljavljal sam upnik v ustavni pritožbi zoper kakšnega od sklepov, ki so bili izdani v izvršilnem postopku. Ne more pa iti pri tem za kršitev pritožničine ustavne pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave. Glede pritožničinega očitka, da se Višje sodišče ni opredelilo glede žaljivosti navedb v drugi vlogi, pa je treba ugotoviti, da gre v obeh vlogah za po vsebini iste navedbe. Zato ne more biti sporno, da se je Višje sodišče izrecno opredelilo le glede žaljivosti navedb v prvi, ne pa tudi v drugi vlogi. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
3.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
dr. Dragica Wedam Lukić