Jedro

Z opredelitvijo strank spora uvod sodbe dopolnjuje izrek v subjektivnem smislu in je z njim neločljivo povezan. Prav zaradi navedenega v izreku sodbe ni nujno ponavljati imen in priimkov, temveč zadostuje navedba „tožnik“ in „toženec“, saj sta stranki že natančno označeni v uvodu sodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

V zemljiški knjigi se dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Kopru z dne 12.9.2006, opr. št. P1 v zvezi sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. I Cp 1791/2006, v zvezi s tožbo pod dn. št. 1 in na podlagi 81. čl. in 100. čl. ZZK-1 (Ur. RS, št. 58/03) ter obvestila GURS z dne 30.10.2003 pod dn. št. 2 pri nepremičninah last G. d.d., vpisanih v vl. št. 2794 k.o. S. dovolilo izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve parc. št. 6113/1 in 6113/10, vpisane pod dn. št. 3, izbris zaznambe spora na navedenih nepremičninah ter odpis parc. št. 6113/1 iz vl. št. 2794 k.o. S. in vpis odpisane parcele v nov vložek št. 3449 ter pri tem vložku vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora v korist in na ime Občine.

Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje udeleženec postopka G., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne zemljiškoknjižni predlog predlagateljice in odloči, da se vpis lastninske pravice ne opravi ter hkrati predlagatelju naloži povrnitev stroškov, vključno s stroški pritožbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe do plačila v primeru zamude, vse v roku 15 dni. Meni, da listina na podlagi katere je bil opravljen izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, kakor tudi izbris zaznambe spora ter posledično vpis lastninske pravice na predlagatelja, ni listina, ki bi omogočala vpis lastninske pravice v smislu 40. čl. ZZK-1 oz. bi prestavljala izjavo volje v smislu 238. čl. ZIZ.V pravdnem postopku postane pravnomočen le izrek odločbe. Iz izreka pa ne izhaja nikakršna obveznost tožene stranke (v tem postopku udeleženca postopka) podati kakršnokoli izjavo volje Iz sodbe, na podlagi katere je predlagatelj podal predlog za vpis lastninske pavice na njegovo ime, ne izhaja, da bi bil on kot tak upravičenec na podlagi citirane sodbe. Iz pravnomočnega izreka sodbe namreč ne izhaja ime tožnika in tudi ne ime toženca. Listina za vpis lastninske pravice je pomanjkljiva, saj ne izhaja niti kdo je zavezanec do podaje izjave volje, niti kdo je upravičenec do tega. Ker pogoji iz 238. čl. ZIZ niso izpolnjeni, bi predlagatelj moral sprožiti potreben postopek, da bi lahko na podlagi listine, s katero zahteva vpis lastninske pravice na svoje ime, le-to dosegel. Pritožnik še opozarja, da je zoper pravnomočno sodbo vložil revizijo in pričakuje, da bo Vrhovno sodišče le tej ugodilo in sodbi Okrožnega sodišča v Kopru ter Višjega sodišča v Kopru razveljavilo.

Pritožba ni utemeljena.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da postane pravnomočen le izrek sodbe in da iz izreka pravnomočne sodbe, ki je bila v obravnavani zadevi podlaga za vpis, ne izhaja kdo je zavezanec do podaje izjave volje, je potrebno povedati, da sta stranki postopka opredeljeni v uvodu sodbe, kar je skladno z določbo 324. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Z opredelitvijo strank spora tako uvod sodbe dopolnjuje izrek v subjektivnem smislu in je z njim neločljivo povezan. Prav zaradi navedenega v izreku sodbe ni nujno ponavljati imen in priimkov, temveč zadostuje navedba „tožnik“ in „toženec“, saj sta stranki že natančno označeni v uvodu sodbe. Prav tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da listina, na podlagi katere je bil opravljen vpis lastninske pravice, ni listina, ki bi omogočala vpis lastninske pravice v smislu 40. čl. ZZK-1. Po 5. tč. 1. odst. 40. čl. ZZK-1 se vknjižba pravic dovoli tudi na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga. Prav to je s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. P 1 v zvezi sodbo Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Cp 1791/2006 naloženo toženi stranki (v tem postopku udeleženki postopka). V primeru, če je v izvršilnem naslovu naloženo, da je dolžan dolžnik podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugačno izjavo volje, velja po 238. čl. ZIZ, da je ta dolžnost izpolnjena s pravnomočnostjo take odločbe. Za izpolnitev obveznosti podati izjavo volje ni potrebno izvesti posebnega izvršilnega postopka, saj se na podlagi določbe ZIZ takšna obveznost šteje za izpolnjeno že s pravnomočnostjo odločbe, v kateri je dolžnost izjave volje vsebovana. Tudi v sodni praksi ni sporno, da v primeru, če razpolaga stranka s takšnim izvršilnim naslovom, lahko predlaga vpis v zemljiški knjigi. To je tudi v konkretni zadevi predlagal predlagatelj, zato so pogoji glede listine, ki je podlaga za vknjižbo, bili izpolnjeni in drugačno stališče udeleženca v pritožbi ni pravilno.

Ker zemljiškoknjižno sodišče ni storilo nobene uradoma upoštevne kršitve 2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku in 120. čl. ZZK-1 je pritožbeno sodišče po 2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1 v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku in 120. čl. ZZK-1 odločilo tako, kot je navedeno v izreku sklepa.