Jedro

Razlogi, da delavec oziroma skupina delavcev ne dosega delovnih rezultatov, so lahko le osebne narave. To so torej lahko le razlogi, ki so odvisni od delavca. Po navedbah tožene stranke pa so bili razlogi za nedoseganje planirane realizacije finančne težave oziroma izredni dogodki, na katere tožnik ni imel vpliva. V takšni situaciji pa tožena stranka kriterija (izredni dogodki), na katerega tožnik dejansko niti ni mogel vplivati, glede na določbo devetega odstavka 71. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije ni mogla uporabiti za izračun osnovne plače. To nadalje pomeni, da v spornem obdobju ni obstajala podlaga za negativno stimulacijo in znižanje tožnikovih osnovnih plač v višini 30% mesečno. Drugačna razlaga bi pomenila, da tožnik nosi poslovni rizik tožene stranke (njegovega delodajalca), kar ni sprejemljivo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se v celoti glasi: "I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni obračunati znesek: - 435,00 EUR bruto za julij 2012, od bruto dela plače obračunati in plačati pripadajoče davke in prispevke in nato tožeči stranki izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2012 dalje do plačila; - 435,00 EUR bruto za avgust 2012, od bruto dela plače obračunati in plačati pripadajoče davke in prispevke in nato tožeči stranki izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2012 dalje do plačila; - 435,00 EUR bruto za september 2012, od bruto dela plače obračunati in plačati pripadajoče davke in prispevke in nato tožeči stranki izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2012 dalje do plačila; - 435,00 EUR bruto za oktober 2012, od bruto dela plače obračunati in plačati pripadajoče davke in prispevke in nato tožeči stranki izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2012 dalje do plačila; - 435,00 EUR bruto za november 2012, od bruto dela plače obračunati in plačati pripadajoče davke in prispevke in nato tožeči stranki izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2012 dalje do plačila; - 435,00 EUR bruto za december 2012, od bruto dela plače obračunati in plačati pripadajoče davke in prispevke in nato tožeči stranki izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2013 dalje do plačila; - 435,00 EUR bruto za januar 2013, od bruto dela plače obračunati in plačati pripadajoče davke in prispevke in nato tožeči stranki izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2013 dalje do plačila; - 435,00 EUR bruto za februar 2013, od bruto dela plače obračunati in plačati pripadajoče davke in prispevke in nato tožeči stranki izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2013 dalje do plačila; - 435,00 EUR bruto za marec 2013, od bruto dela plače obračunati in plačati pripadajoče davke in prispevke in nato tožeči stranki izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2013 dalje do plačila; - 435,00 EUR bruto za april 2013, od bruto dela plače obračunati in plačati pripadajoče davke in prispevke in nato tožeči stranki izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2013 dalje do plačila; - 435,00 EUR bruto za maj 2013, od bruto dela plače obračunati in plačati pripadajoče davke in prispevke in nato tožeči stranki izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2013 dalje do plačila; - 435,00 EUR bruto za junij 2013, od bruto dela plače obračunati in plačati pripadajoče davke in prispevke in nato tožeči stranki izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2013 dalje do plačila; - 435,00 EUR bruto za julij 2013, od bruto dela plače obračunati in plačati pripadajoče davke in prispevke in nato tožeči stranki izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2013 dalje do plačila; - 435,00 EUR bruto za avgust 2013, od bruto dela plače obračunati in plačati pripadajoče davke in prispevke in nato tožeči stranki izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2013 dalje do plačila; - 435,00 EUR bruto za september 2013, od bruto dela plače obračunati in plačati pripadajoče davke in prispevke in nato tožeči stranki izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2013 dalje do plačila; - 435,00 EUR bruto za oktober 2013, od bruto dela plače obračunati in plačati pripadajoče davke in prispevke in nato tožeči stranki izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2013 dalje do plačila; - 416,09 EUR bruto za januar 2014, od bruto dela plače obračunati in plačati pripadajoče davke in prispevke in nato tožeči stranki izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2014 dalje do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške postopka v znesku 1.819,24 EUR, v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila".

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 775,58 EUR pritožbenih stroškov, v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 8 dni obračunati razliko v plači za obdobje od julija 2012 do oktobra 2013 in za mesec januar 2014 v bruto zneskih, navedenih v izreku ter od bruto plače obračunati in plačati pripadajoče davke in prispevke in nato tožniku izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi in z zapadlostjo, razvidno iz izreka (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki v roku 8 dni povrniti stroške postopka v znesku 1.156,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, toženi stranki pa naloži povrnitev pravdnih stroškov, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da ni bil seznanjen z internimi akti tožene stranke glede znižanja osnovne plače. Sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb postopka, ker je kljub umiku dokaznega predloga zaslišalo pričo A.A.. Meni, da tožena stranka ni dokazala nedoseganja vnaprej določenih delovnih rezultatov. Navaja, da je tožena stranka imela blokado dostave elektromotorjev B. zaradi neplačevanja temu dobavitelju in da razlogi za nedoseganje planirane realizacije niso bili na tožniku. Zatrjuje, da ni mogel dosegati vnaprej določenih rezultatov, ker ni mogel ničesar ponuditi poslovnim partnerjem, do tega pa je prišlo zaradi neplačevanja dolga tožene stranke dobaviteljem. Letni plan je bil pripravljen vnaprej, vendar dejansko nikoli ni bil dosežen. Meni, da se tožena stranka v sklepih o znižanju plač tožniku ne more sklicevati na izredne dogodke, če so se ti ponavljali vsak mesec in več let. Uporaba tega kriterija je nepoštena in v nasprotju z določbami kolektivne pogodbe. Ob upoštevanju vsega navedenega je tožena stranka neutemeljeno znižala tožnikovo osnovno plačo. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe tožnika v pritožbi in predlaga njeno zavrnitev. Zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. V tej zadevi je pritožbeno sodišče že odločalo s sklepom opr. št. Pdp 803/2016 z dne 16. 3. 2017. Ob upoštevanju izpovedi tožnika, da je imel na voljo cel mesec, da se seznani s pogodbo o zaposlitvi z dne 29. 2. 2012, v kateri je bila določena osnovna plača na fleksibilen način in ki se izrecno sklicuje na Pravilnik o plačah in drugih prejemkih delavcev družbe (pravilnik), ta pa je bil vselej na razpolago pri poslovodstvu tožene stranke, je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da bi morala tožena stranka interna akta priložiti k pogodbi o zaposlitvi ali pa ju tožniku dati na vpogled proti njegovemu podpisu. Zato je v tem delu prvostopenjsko sodbo razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje, da med drugim ugotovi, ali so bila glede na določbo 71. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije (Ur. l. RS, št. 94/2008 in nasl. - Kolektivna pogodba) sprejeta merila in kriteriji v internih aktih ustrezna in ali so bili podani utemeljeni razlogi (izredni dogodki) za znižanje tožnikove osnovne plače v spornem obdobju.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi z dne 29. 2. 2012, ki je v 7. členu določala: - da je tožnikova osnovna bruto plača za delovno mesto oziroma dela in naloge, dogovorjene s to pogodbo o zaposlitvi, fleksibilna in ob doseganju 100 % delovnih rezultatov in ob upoštevanju normalnih delovnih pogojev ter polnega delovnega časa znaša 1.450,00 EUR bruto (1. odstavek), - da se v primeru nedoseganja 100 % delovnih rezultatov pričakovana osnovna plača iz prejšnjega odstavka lahko, v skladu z merili in kriteriji za ugotavljanje fleksibilnega dela osnovne plače, zniža, vendar največ do 30 % in da osnovna plača v nobenem primeru ne more biti nižja od najnižje osnovne plače VII. tarifnega razreda, določenega po kolektivni pogodbi (2. odstavek).

8. Na podlagi 127. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in nasl. - ZDR) oziroma sedanjega 127. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl. - ZDR-1) se osnovna plača določi upoštevaje zahtevnost dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. V skladu z določili 71. člena Kolektivne pogodbe je osnovna plača s pogodbo o zaposlitvi lahko dogovorjena na fleksibilni način tako, da je opredeljena v razponu. Za vnaprej določene 100 % delovne rezultate se štejejo delovni rezultati merjeni individualno ali skupinsko (tretji odstavek 71. člena). Če delavec ne doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na njegovi strani (izpad surovin, energije, neplačila kupca, itd.), je upravičen do 100% osnovne plače, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi (deveti odstavek 71. člena).

9. Tožena stranka je v pravilniku določila merila in kriterije za določanje fleksibilnega dela plače, vendar je tudi v primeru določitve plače na podlagi skupinske uspešnosti delavcev oziroma uspešnosti posameznega delavca treba upoštevati določbo devetega odstavka 71. člena Kolektivne pogodbe. V drugi pripravljalni vlogi je tožena stranka zatrjevala, da so bili slabi poslovni rezultati in nelikvidnost tožene stranke razlog za 30-odstotno znižanje osnovnih plač. Na slabo poslovno poslovanje so vplivali številni dogodki (npr. blokada računov, prenos celotnega programa pogonske tehnike na drugo družbo s strani drugih dveh delavcev pri toženi stranki), na katere tožnik ni imel vpliva, takšna situacija pa je predstavljala izredni dogodek. Navedenim razlogom za znižanje plač tožnik po vsebini ni nasprotoval, zato je treba navedena dejstva šteti za priznana skladno z 214. členom ZPP oziroma nesporna in jih ni treba dokazovati. Sicer pa je tudi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je imela tožena stranka v spornem obdobju blokiran račun.

10. Razlogi, da delavec oziroma skupina delavcev ne dosega delovnih rezultatov, so lahko le osebne narave. To so torej lahko le razlogi, ki so odvisni od delavca. Po navedbah tožene stranke pa so bili razlogi za nedoseganje planirane realizacije finančne težave oziroma izredni dogodki, na katere tožnik ni imel vpliva. V takšni situaciji pa tožena stranka kriterija (izredni dogodki), na katerega tožnik dejansko niti ni mogel vplivati, glede na določbo devetega odstavka 71. člena Kolektivne pogodbe ni mogla uporabiti za izračun osnovne plače. To nadalje pomeni, da v spornem obdobju ni obstajala podlaga za negativno stimulacijo in znižanje tožnikovih osnovnih plač v višini 30% mesečno. Drugačna razlaga bi pomenila, da tožnik nosi poslovni rizik tožene stranke (njegovega delodajalca), kar ni sprejemljivo.

11. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno na podlagi pete alineje 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo obračun in izplačilo razlik v osnovni plači z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

12. Če pritožbeno sodišče spremeni sodbo, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožnik je v tem sporu uspel, zato mu je na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP tožena stranka dolžna povrniti potrebne stroške postopka. Le-te je sodišče druge stopnje odmerilo ob upoštevanju Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008 - ZOdvT), in sicer stroške nagrade za postopek v znesku 409,50 EUR, nagrado za narok v znesku 378,00 EUR, nagrado za narok v ponovljenem sojenju v znesku 320,40 EUR, pavšalni znesek za telekomunikacijske in poštne storitve v znesku 20,00 EUR ter 22 % DDV, sodno takso v znesku 270,00 EUR, pričnino v znesku 22,00 EUR, strošek prihoda tožnika na glavno obravnavo v znesku 151,20 EUR, skupaj torej 1.819,24 EUR, kar je tožena stranka dolžna povrniti tožniku v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

13. Ker je tožnik uspel s pritožbo zoper prvostopenjsko odločitev, je upravičen tudi do povrnitve pritožbenih stroškov. Ti ob upoštevanju ZOdvT znašajo 775,58 EUR (nagrada za pravno sredstvo glede na vrednost izpodbijanega dela 7.376,09 EUR v znesku 427,20 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev 20,00 EUR ter 22 % DDV, sodna taksa 230,00 EUR), kar je tožena stranka dolžna povrniti tožniku v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. Odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k razjasnitvi zadeve, zato tožena stranka sama krije svoje stroške te vloge (155. člen ZPP).