Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Poravnava je dvostranski pravni posel (pogodba) o spremembi spornega ali negotovega pravnega razmerja, katere podlaga (razlog) je ravno v odpravi spora oziroma negotovosti. Iz razmerja med pravdnima strankama sicer takšna spornost razmerja ne izhaja, saj tožena stranka višini dolga ni ugovarjala. Pač pa je s Sporazumom tožena stranka, upoštevaje slabo premoženjsko stanje tožene stranke, pristala na obročno plačilo dolga s strani tožene stranke. Takšne okoliščine utemeljujejo zaključek o negotovosti pravnega razmerja, ki prav tako predstavlja podlago sklenitvi sodne poravnave.
I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani III. in IV. točki izreka potrdi.
II. Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo, da: - se umik tožbe za plačilo 61,10 EUR vzame na znanje in se postopek v tem delu ustavi (I. točka izreka); - se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 196434 z dne 24. 12. 2009 vzdrži v veljavi tako, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki v roku 8 dni plačati znesek 2.396,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer: - od zneska 392,15 EUR od 01. 10. 2010 do plačila; - od zneska 400,00 EUR od 22. 12. 2009 do plačila; - od zneska 400,00 EUR od 22. 12. 2009 do plačila; - od zneska 400,00 EUR od 22. 12. 2009 do plačila; - od zneska 400,00 EUR od 01. 01. 2010 do plačila; - od zneska 404,11 EUR od 01. 02. 2010 do plačila; ter izvršilne stroške v znesku 89,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 08. 01. 2010 do plačila (II. točka izreka).; - se v presežku tožbeni zahtevek zavrne (III. točka izreka); - je dolžna tožena stranka v 8ih dneh plačati tožeči stranki njene pravdne stroške v znesku 303,72 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).
2. Zoper II. in III. točko sodbe vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka. Iz pritožbenih navedb izhaja, da se tožeča stranka pritožuje zoper III. in IV. točko izreka, zoper II. pa ne, saj je z njim uspela (prvi odstavek 350. člena ZPP). Uveljavlja pritožbeni razlog po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da „pritožbi ugodi in spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 196434 z dne 24. 12. 2009 vzdrži v celoti veljavi oziroma podredno, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek“.
3. Na pritožbo tožeče stranke tožena stranka ni odgovorila.
4. O pritožbi je na podlagi določbe 5. odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.
5. Tožeča stranka je po zaključku glavne obravnave in po izdaji izpodbijane sodbe dne 29. 10. 2012 podala vlogo „Utesnitev tožbenega zahtevka“, ki jo je šteti za delni umik tožbe. Ker pa je slednjega mogoče podati le do zaključka glavne obravnave (drugi odstavek 188. člena ZPP), ga pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
6. Sodba se sme v postopku v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).
7. Dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki ne moreta biti predmet preizkusa na drugi stopnji, sta naslednji: - da je tožeča stranka toženi dobavila električno energijo po vtoževanih računih; - da je bil dne 31. 08. 2009 med pravdnima strankama sklenjen sporazum o obročnem odplačevanju dolga v skupnem znesku 2.404,11 EUR, in sicer prvih pet obrokov v znesku 400,00 EUR in zadnji v znesku 404,11 EUR (v nadaljevanju Sporazum).
8. Sporazumu je sodišče prve stopnje pripisalo pravno naravo poravnave po 1050. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), zato je tožbeni zahtevek nad zneskom glavnice in upoštevaje zapadlost obrokov, zapisano v Sporazumom, delno zavrnilo (III. točka izreka izpodbijane sodbe). Štelo je, da je tožeča stranka s podpisom Sporazuma znižala svojo terjatev in z njim privolila v delna/obročna odplačila obveznosti tožene stranke in v podaljšanje roka za izpolnitev le-teh.
9. Pritožba zaključek sodišča prve stopnje o sklenjeni poravnavi izpodbija. Navaja, da s sklenitvijo Sporazuma ni prišlo do poravnave, saj da s Sporazumom tožena stranka ni v ničemer popustila, popustila je zgolj tožeča stranka. Nadalje pritožba izpostavlja, da bi sodišče prve stopnje, upoštevaje, da tožena stranka ni izpolnila nobene od obveznosti, določenih v Sporazumu, ter da je bil rok prvega delnega plačila določen kot bistvena sestavina ponudbe, moralo uporabiti določbo po prvem odstavku 104. člena OZ, po kateri je bil dogovor ob prvem neplačilu tožene stranke ex-lege razvezan, zaradi česar da tožena stranka dolguje tožeči stranki ves vtoževani znesek in ne zgolj zneska, navedenega v ponudbi dne 31. 08. 2009. 10. Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da Sporazum nima pravne narave poravnave po 1050. členu OZ. Poravnava je namreč dvostranski pravni posel (pogodba) o spremembi spornega ali negotovega pravnega razmerja, katere podlaga (razlog) je ravno v odpravi spora oziroma negotovosti (1). Iz razmerja med pravdnima strankama sicer takšna spornost razmerja ne izhaja, saj tožena stranka višini dolga ni ugovarjala. Pač pa je s Sporazumom tožena stranka, upoštevaje slabo premoženjsko stanje tožene stranke, pristala na obročno plačilo dolga s strani tožene stranke. Takšne okoliščine utemeljujejo zaključek o negotovosti pravnega razmerja, ki prav tako predstavlja podlago sklenitvi sodne poravnave. Z njo je bila tako dogovorjena sprememba v modaliteti izpolnitve tožene stranke (obročno plačilo dolga), ki je nadalje vplivalo tudi na zapadlost vtoževane terjatve, kot jo je pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje.
11. Nadalje je neutemeljeno pritožbeno opozarjanje v zvezi s prenehanjem/razvezo pogodbe zaradi poteka roka za plačilo prvega obroka (104. člen OZ). Tožeča stranka navedb v zvezi z rokom kot bistvene sestavine pogodbe pred sodiščem prve stopnje ni podala, nanj se je sklicevala le v zvezi z dogovorom z dne 10. 09. 2009 (glej III.4 točko pripravljalne vloge z dne 24. 02. 2011), zato so te navedbe skladno z določbo prvega odstavka 337. člena ZPP prepozne. Tožeča stranka namreč ni pojasnila, zakaj jih brez svoje krivde ni mogla podati pravočasno v postopku pred sodiščem prve stopnje.
12. Glede na navedeno po presoji pritožbenega sodišča uveljavljani pritožbeni razlogi v pritožbi tožene stranke niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (prvi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani III. in IV. točki izreka (353. člen ZPP).
13. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). ________________________________
(1) Tako tudi B. Podgoršek v Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, 4. knjiga, str. 1105.