Jedro

Sodišče lahko enemu ali obema od staršev, pa tudi osebi, ki je s sodno odločbo ali s sodno poravnavo pridobila pravico do stikov z otrokom, omeji ali odvzame pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi.

Omejitev pravice do stikov je eden od ukrepov za varstvo koristi otroka. Tak ukrep sodišče izreče, če ugotovi, da je otrok ogrožen (prvi odstavek 157. člena DZ). Ena od okoliščin, ki izkazuje otrokovo ogroženost je tudi verjetnost nastanka škode, ki bi bila posledica storitve ali opustitve staršev (drugi odstavek 157. člena DZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se stiki prve nasprotne udeleženke, ki je mati mld. A. A., roj. ... 2012, in so bili določeni s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju IV P 150/2018 z dne 15. 11. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 148/2020 z dne 20. 5. 2022, omejijo tako, da potekajo vsako prvo soboto v mesecu med 10.00 in 11.00 uro v trajanju največ 15 minut in v enakem trajanju tudi 19. februarja in 22. avgusta, in sicer zgolj preko komunikacijskih sredstev (telefon z vključenim zvočnikom ali videoklic preko družbenega omrežja), pri tem pa otrokov oče B. B. stik nadzoruje in ga v primeru, če postane neprimeren, prekine. Hkrati je še odločilo, da se omejijo tudi stiki druge udeleženke, ki je otrokova babica, in sicer tako, da potekajo vsako drugo soboto v mesecu med 10.00 in 11.00 uro v trajanju največ 15 minut preko komunikacijskih sredstev (telefon z vključenim zvočnikom ali video klic preko družbenega omrežja), pri čemer otrokov oče stik nadzoruje in ga po potrebi prekine, če postane neprimeren; in vsak ponedeljek v popoldanskem času na očetovem domu po predhodnem dogovoru druge udeleženke z otrokovim očetom.

2. Prva nasprotna udeleženka je proti takšni odločitvi vložila pravočasno laično pritožbo. Iz pritožbe, ki vsebuje nelogične navedbe, ki jih ni mogoče povzeti, predvsem pa so pritožničine navedbe žaljive do sodnice, ki je izdala izpodbijani sklep, je mogoče razbrati nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Materialnopravna podlaga izpodbijane odločitve je v 173. člena Družinskega zakonika, ki določa, da lahko sodišče enemu ali obema od staršev, pa tudi osebi, ki je s sodno odločbo ali s sodno poravnavo pridobila pravico do stikov z otrokom, omeji ali odvzame pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi. Hkrati je v navedenem določilu določeno, da sodišče lahko tudi odloči, da se stiki ne izvajajo z osebnim srečanjem in druženjem, ampak drugače, če je le tako mogoče varovati korist otroka. Omejitev pravice do stikov je eden od ukrepov za varstvo koristi otroka. Tak ukrep sodišče izreče, če ugotovi, da je otrok ogrožen (prvi odstavek 157. člena DZ). Ena od okoliščin, ki izkazuje otrokovo ogroženost je tudi verjetnost nastanka škode, ki bi bila posledica storitve ali opustitve staršev (drugi odstavek 157. člena DZ).

5. Iz dejanske podlage izpodbijanega sklepa izhaja, da je pri prvi nasprotni udeleženki prisotna čustveno neuravnovešena osebnostna motnja, impulzivni tip, v kombinaciji z duševnimi in vedenjskimi motnjami zaradi uživanja več drog in drugih psihoaktivnih snovi ter disocialnimi osebnostnimi potezami. Takšno stanje prve nasprotne udeleženke je bilo podano že v času odločitve sodišča o določitvi stikov z odločbo Okrožnega sodišča v Kranju IV P 150/2018 z dne 15. 11. 2019, vendar pa se je po ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki temelji na izvedenskem mnenju sodne izvedenke psihiatrične stroke dr. C. C., od zaključka omenjenega postopka poslabšalo. Za osebnostno motnjo prve nasprotne udeleženke je značilna težnja k impulzivnemu reagiranju, nepredvidljivemu razpoloženju, prisotna pa so tudi močna čustvena nihanja. Osebe s tovrstno diagnozo občasno in že ob manjših obremenitvah povsem izgubijo nadzor nad čustvenimi in hotenimi vzgibi, kar se kaže v izbruhih jeze in nasilja, za svoje težave pa običajno krivijo druge. Prva nasprotna udeleženka se svojim notranjim vzgibom ne more in niti ne poskuša upreti. Zato je njeno ravnanje in vedenje nepredvidljivo, posledično pa je njen sin A. A. na stikih z njo izpostavljen različnim stresnim situacijam (nenapovedano podaljševanje stikov, verbalni izbruhi nad tretjimi osebami, žaljenje očeta). Z odraščanjem mld. A. A. raste tudi verjetnost, da bo materi v določenem stališču nasprotoval, s tem pa se veča nevarnost, da bo mati svoje nepredvidljivo in agresivno (zlasti verbalno) vedenje usmerila tudi zoper njega. To pa so tiste spremenjene okoliščine, zaradi katerih je mld. otrok na osebnih stikih s prvo nasprotno udeleženko ogrožen. Stike je zato potrebno umestiti v bolj kontrolirano okolje telefonskih stikov oziroma stikov preko video klica. Da je takšen način stikov primeren, so potrdile tako izkušnje otrokovega očeta kot tudi CSD v zvezi z izvajanjem začasne odredbe z enako vsebino, kot je izpodbijana odločitev. Kot je navedel oče, je otrok od uvedbe telefonskih stikov dalje bolj sproščen, mirneje spi in je tudi v šoli dosegel napredek.

6. Navedenih pravno relevantnih dejanskih ugotovitev pritožnica izrecno ne izpodbija. Ker predstavljajo podlago za omejitev pravice do stikov, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena. Na podlagi določila 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) je bilo zato treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.