Jedro

V primeru vložitve izbrisne tožbe zakon dovoljuje zaznambo spora v 243. členu ZZK-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se d o v o l i zaznamba spora pri nepremičnini, parc. št. 766/3, vl. št. 285, k.o. P., last O. M. do 1/3 in pri nepremičnini, parc. št. 287/1, vl. št. 184, k.o. L., last O. M. do 1/5 na podlagi tožbe, vložene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, opr. št. P 977/2010-II.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za zaznambo spora na podlagi tožbe, vložene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. P 977/2010-II.

Proti navedenemu sklepu se pritožuje predlagateljica in uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za zaznambo spora ugodi. V pritožbi pojasnjuje, da je pritožnica vložila tožbo zaradi ničnosti darilne pogodbe in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. To izhaja tako iz opisa tožbe na prvi strani kot tudi iz samega tožbenega zahtevka. Tožbeni zahtevek je sestavljen iz točke 1, v katerem se zahteva ugotovitev ničnosti darilne pogodbe, in točke 2, v katerem se zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja tako, da se pri določenih nepremičninah, ki so last M. O., dovoli vknjižba lastninske pravice nazaj na ime tožeče stranke M. M.. Evidentno je, da gre za tožbo oziroma spor o prenehanju lastninske pravice dosedanjega lastnika M. O.. Takšen spor oziroma takšno tožbo je potrebno uvrstiti pod določbo 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki določa vrsto sporov, v katerih je dopustna zaznamba spora. Glede na to je očitno, da je dopustna zaznamba spora, ker gre v primeru vložene tožbe predlagateljice za spor o prenehanju lastninske pravice.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi določila 5. točke 22. člena ZZK-1 se v zemljiško knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe, s katero se začne postopek glede pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravice na nepremičnini, če ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo. Predmet zaznambe spora tako ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, ampak samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi. Sodni postopek se začne z vložitvijo tožbe. Predmet postopka se določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku uveljavlja tožnik. V 1. odst. 79. člena ZZK-1 so določene vrste pravdnih postopkov, katerih začetek se zaznamuje z zaznambo spora, in sicer zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero se zaznamuje začetek postopka o pridobitvi pravice na originaren način), zaznambo spora o ugotovitvi prenehanja pravice (s katero se zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na nepremičnini) in zaznamba spora o določitvi nujne poti.

Pritožbeno sodišče soglaša s pravno presojo prvostopnega sodišča, da na podlagi vložene tožbe, s katero predlagateljica uveljavlja ugotovitev ničnosti sklenjene darilne pogodbe in posledično vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ni dopustna zaznamba spora v smislu določbe 1. ali 2. točke 1. odstavka 79. člena ZZK-1. Zaznamba spora o prenehanju pravice je namreč dopustna le v primerih, ko se s tožbo, vloženo proti imetniku druge vknjižene pravice, zahteva, da se ugotovi prenehanje te pravice (na primer v primeru spora o prenehanju služnosti, o prenehanju stavbne pravice, o prenehanju hipoteke in podobno – glej Zemljiškoknjižno pravo v teoriji in praksi, dr. Matjaž Tratnik in dr. Renato Vrenčur, Inštitut za nepremičninsko pravo Maribor 2008, stran 467). Zato je pritožničino stališče, da gre za spor v smislu določbe 2. točke 1. odst. 79. člena ZZK-1, nepravilno.

Pritožbeno sodišče pa je v okviru presoje izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v okviru pooblastil iz 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 120/2 ZZK-1 in 37 Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) ugotovilo, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno napačna, saj sodišče ni uporabilo specialne določbe 245. člena ZZK-1. Tožba, ki jo je predlagateljica vložila pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, je namreč izbrisna tožba v smislu določbe 243. člena ZZK-1. Z izbrisno tožbo se uveljavlja neveljavnost vknjižbe določene pravice iz materialnopravnega razloga, posledično pa vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisa. Vložitev takšne tožbe se po izrecni določbi 1. odst. 245. člena ZZK-1 zaznamuje v zemljiški knjigi, za zaznambo izbrisne tožbe pa se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zaznambi spora, kar izhaja iz 2. odst. 245. člena ZZK-1. Po presoji pritožbenega sodišča so glede na ugotovitve, da je predlagateljica vložila izbrisno tožbo, postopek pa se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. P 977/2010-2, izpolnjeni ostali splošni pogoji za zaznambo spora, določeni v 79. členu ZZK-1, zato je na podlagi določbe 4. točke 3. odst. 161. člena ZZK-1 pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dovolilo predlagano zaznambo spora. Hkrati je dovolilo tudi izbris zaznambe zavrnitve vpisa.