Jedro

Neutemeljeno pritožnik tudi poudarja v pritožbi, da je predmet tega kaznivega dejanja slovenski potni list. Objekt obravnavanega kaznivega dejanja je javna listina. Eno od javnih listin predstavlja tudi slovenski potni list. Tako gre tudi v tem primeru za poudarjanje enega od elementov kaznivega dejanja, ki ne more predstavljati take obteževalne okoliščine, ki bi lahko vplivala na izrek kazenske sankcije.

Izrek

Pritožba pomočnika okrožnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Brežicah je z izpodbijano sodbo spoznalo S. O. za krivo kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem in tretjem odst. 256. čl. Kazenskega zakonika, obd. I. L. pa za krivega pomoči h kaznivemu dejanju ponarejanja listin po tretjem in prvem odst. 256. čl. v zvezi s 27. čl. Kazenskega zakonika. Obdolžencema je izreklo pogojni obsodbi, v katerih je S. O. določilo kazen tri mesece zapora, I. L. pa kazen pet mesecev zapora ter obema obdolžencema preizkusno dobo v trajanju dveh let. Na podlagi določila prvega odst. 40. čl. Kazenskega zakonika je obd. S. O. izreklo stransko kazen izgona tujca iz države za čas treh let. Na podlagi 69. čl. Kazenskega zakonika je obd. S. O. izreklo še varnostni ukrep odvzema predmetov - potnega lista Republike Slovenije št. BA xxx.

Po določilu prvega odst. 95. čl. Zakona o kazenskem postopku je odločilo, da mora obd. I. L. plačati stroške kazenskega postopka, na podlagi četrtega odst. 95. čl. Zakona o kazenskem postopku pa je obd.

S. O. oprostilo plačila teh stroškov.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožil pomočnik okrožnega državnega tožilca zaradi odločbe o kazenski sankciji ter predlagal, da naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da obema obdolžencema izreče kazni zapora.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obema obdolžencema utemeljeno izreklo pogojno obsodbo. Pritožnik navaja, da je pogojna obsodba neprimerna kazenska sankcija za storjeni kaznivi dejanji glede na težo dejanja in krivdo obeh storilcev. Pritožnik nepravilno poudarja v svoji pritožbi, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo visoke stopnje kazenske odgovornosti obeh obdolžencev, to je, da sta dejanje storila z direktnim naklepom. Kaznivega dejanja ponarejanja listin ni mogoče storiti drugače kot naklepno in direkten naklep kot oblika krivde predstavlja enega od elementov obravnavanega kaznivega dejanja in ga zato kot obteževalno okoliščino ni mogoče upoštevati. Dejstvo, da je I. L. ravnal tudi načrtno, na kar se sklicuje v svoji pritožbi pritožnik, je sodišče prve stopnje v okviru izrečene kazenske sankcije že pravilno presodilo pri določitvi zaporne kazni in to ravnanje ne predstavlja podlage za izrek drugačne kazenske sankcije kot je pogojna obsodba. Pritožnik za tega obdolženca tudi navaja, da očitno tudi dobro pozna podzemlje, ki se ukvarja s ponarejanjem dokumentov, saj je v zelo kratkem času navezal stike z enim od ponarejevalcev. Povezave obdolženega s podzemljem v postopku pred sodiščem prve stopnje niso bile dokazane in tudi niso bile predmet sojenja, zato te navedbe pritožnika ne predstavljajo okoliščine, ki bi sploh lahko vplivala na izrek kazenske sankcije.

Neutemeljeno pritožnik tudi poudarja v pritožbi, da je predmet tega kaznivega dejanja slovenski potni list. Objekt obravnavanega kaznivega dejanja je javna listina. Eno od javnih listin predstavlja tudi slovenski potni list. Tako gre tudi v tem primeru za poudarjanje enega od elementov kaznivega dejanja, ki ne more predstavljati take obteževalne okoliščine, ki bi lahko vplivala na izrek kazenske sankcije. Z zavzemanjem za izrek zaporne kazni pritožnik le poudarja generalno preventivni namen kazenskih sankcij. Pri izreku kazenske sankcije, pa je vedno potrebno presoditi tudi njeno sorazmernost med težo kaznivega dejanja, okoliščinami kaznivega dejanja ter osebnimi razmerami in lastnostmi storilca, vse to pa je sodišče prve stopnje pri izreku pogojne obsodbe pri obeh obdolžencih pravilno ovrednotilo v izpodbijani sodbi ter tako tudi obema utemeljeno izreklo pogojni obsodbi s primerno določeno kaznijo in tudi primerno preizkusno dobo.

Sodišče druge stopnje je tako tožilčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj razlogi, s katerimi izpodbija sodbo, niso podani.

Pritožba, vložena v škodo obeh obdolžencev, je bila zavrnjena, zato stroškov pritožbenega postopka v obsegu iz drugega odst. 98. čl. Zakona o kazenskem postopku nista dolžna plačati. Drugi stroški pritožbenega postopka, o katerih bi bilo potrebno odločati, pa v tem postopku niso nastali.