Jedro

Tožena stranka je po pripojitvi družb (zaradi katerih je prišlo do spremembe delodajalca) in ob spoštovanju enoletnega roka poenotila akt o sistemizaciji delovnih mest, plačni sistem in sistem nagrajevanja ter odpravila razlikovanje znotraj družbe med delovnimi mesti iste vrste. Glede na to je sprememba sistemizacije, s katero je delodajalec poenotil vrednotenje delovnih mest, ki so bila pred pripojitvijo različno vrednotena, utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, sprememba osnovne plače tožnice pa je posledica organizacijskih sprememb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice na ugotovitev, da za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 12. 2008 ni obstajal utemeljen odpovedni razlog. Prav tako je zavrnilo zahtevek tožnice, da ji tožena stranka povrne pravdne stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper navedeno sodbo se pravočasno pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži plačilo pravdnih stroškov tožnice v postopku na prvi in drugi stopnji. Navaja, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu prodajalka, ko ji je tožena stranka dne 6. 1. 2009 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove, katero je tožnica tudi sprejela. Ker je bila tudi nova pogodba o zaposlitvi ponujena za isto delo, z enakimi bistvenimi sestavinami pogodbe o zaposlitvi, z edino izjemo, da se tožeči stranki plača po odpovedi bistveno znižala, je tožnica zahtevala sodno varstvo zaradi neutemeljenosti odpovednega razloga, saj je menila, da razlog za odpoved ne more biti izključno le znižanje delavčeve plače. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka, ko je napravilo zaključek, da je bila tožnica pred odpovedjo zaposlena na delovnem mestu namestnica poslovodje v prodajalni, kar ne drži. Tožeča stranka je že v tožbi navajala, da je že od leta 2007 zaposlena na delovnem mestu prodajalca, torej dve leti pred samo odpovedjo. Nepravilna pa je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo navajala, da je delovno mesto, na katerem je delala tožnica, ukinjeno. Takih trditev tožena stranka ni navajala. Tožena stranka je na prvem naroku za glavno obravnavo priznala, da je tožnica delala na delovnem mestu prodajalke od leta 2007, ta ugotovitev pa je tudi kot nesporna zapisana v zapisniku z dne 9. 4. 2009. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je ugotavljalo in zmotno ugotovilo, da je tožnica pred odpovedjo delala na drugem delovnem mestu, in sicer na delovnem mestu namestnik poslovodje v prodajalni, po odpovedi pa na delovnem mestu prodajalka, relativno bistveno kršilo določbo 214. člena ZPP, saj je ugotavljalo dejstva, ki med strankama niso bila sporna, ob tem pa je kršitev te določbe ZPP vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Sodišče prve stopnje je tudi navedlo, da je sprememba sistemizacije pri toženi stranki, ki jo je le-ta izvedla zaradi nesorazmerja med zaposlenimi pri plači, vsekakor utemeljen odpovedni razlog. Iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbe nove izhaja, da zaradi uveljavitve nove organizacije in sistemizacije delovnih mest novega plačnega modela prenehajo veljati prejšnji organizacijski predpisi iz naslova organizacije in sistemizacije. Pritožba navaja, da v nobenem v odpovedi poimensko navedenih splošnih aktov delodajalca ni mogoče najti takšnih sprememb glede delovnega razmerja tožeče stranke, da bi prenehala potreba po njenem delu pod pogoji dotedanje pogodbe o zaposlitvi. Pogoji iz nove pogodbe o zaposlitvi se razen sklicevanje na te predpise, tudi v ničemer ne razlikujejo od pogojev v stari pogodbi o zaposlitvi. Edini pravni akt (konec leta 2008), ki je spremenil plačni model pri toženi stranki tako, da je tožničina pogodba o zaposlitvi v delu, ki se nanaša na plačo, odstopala od novega plačnega modela, je sprejetje tarifnega dela podjetniške kolektivne pogodbe pri toženi stranki. Prav zaradi določil o novem plačnem modelu je postala za toženo stranko višina plače tožnice po stari pogodbi o zaposlitvi neprimerna in edino zaradi tega predpisa je tožena stranka dejansko tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi, saj je na ta način lahko znižala plačo oziroma jo prilagodila določba podjetniške kolektivne pogodbe. Iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. VIII Ips 13/2007 z dne 18. 12. 2007 izhaja, da ne more biti utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi zgolj in izključno le znižanje delavčeve plače. Pritožba meni, da je v konkretnem primeru to tudi edini razlog, da je bila tožnici odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ji je bila ponujena nova pogodba o zaposlitvi, s katero se je tožnici zgolj in izključna znižala (osnovna) plača. Nov plačni model, na katerem je utemeljevala tožena stranka odpoved, je bila sprememba tarifnega dela podjetniške kolektivne pogodbe. Tožena stranka zaradi spremembe podjetniške kolektivne pogodbe ne bi smela tožnici odpovedati pogodbe o zaposlitvi, saj sprememba podjetniške kolektivne pogodbe oziroma njenega tarifne dela, s katerim je urejen nov plačni model pri toženi stranki, ne more biti utemeljen in zakonit poslovni razlog. Tako se je tožnici pogodba o zaposlitvi odpovedala s ponudbo nove zgolj in izključno zato, da se tožeči stranki zniža njena plača, kar pa pravno ni dopustno. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in navaja, da je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, saj je bilo zaradi reorganizacije poslovanja in uveljavljanja novega pravilnika o sistemizaciji delovnih mest, delovno mesto tožnice na novo opredeljeno oziroma ocenjeno, zaradi česar je bila tožena stranka na podlagi veljavne zakonodaje dolžna tožnici odpovedati pogodbo o zaposlitvi in ji ponuditi novo. Tožnica očitno noče razumeti, da tožena stranka ni zatrjevala, da je prenehala potreba po njenem delu, pač pa je tožena stranka morala poenotiti plačilni model in sistemizacijo potem, ko si je pripojila prevzete družbe. Edini razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove znižane plače, je tožena stranka v postopku dokazala, to je bil razlog za poenotenje plačilnega modela znotraj same družbe, kar je bila nenazadnje dolžna storiti. Sklicuje se na sodbo opr. št. VIII Ips 477/2006, v kateri je zavzeto stališče, da se lahko osnovna plača tudi zniža, pri čemer motivi delodajalca za racionalizacijo poslovanja, vključno z motivom znižanja plače, ne vplivajo na zakonitost odpovedi. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na pravilno ugotovitev dejanskega stanja tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Tožnica je v tožbi navajala, da dejansko že od leta 2007 opravlja delo kot prodajalka na delovnem mestu prodajalka z nalogami in obveznostmi, ki so določene za to delovno mesto pri toženi stranki (list. št. 1), enako pa je tožena stranka navajala v odgovoru na tožbo in sicer, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu prodajalka na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sklenila s pravno prednico tožene stranke (list. št. 9). Na prvem naroku za glavno obravnavo dne 9. 4. 2009 je bilo med strankama nesporno ugotovljeno, da je tožnica delala na delovnem mestu prodajalke od leta 2007 (list. št. 19). Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zmotno ugotovilo, da je tožnica pred odpovedjo delala na drugem delovnem mestu (namestnik poslovodja v prodajalni) res relativno kršilo določbe 214. člena ZPP, ki v 1. odstavku določa, da ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka pred sodiščem med postopkom priznala. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je med strankama nesporno, da je bila tožnica od leta 2007 zaposlena na delovnem mestu prodajalke in pravni učinek priznanja je v tem, da sodišče priznano dejstvo mora vključiti v podlago sodbe. Sodišče prve stopnje navedenega dejstva res ni vključilo v podlago sodbe, vendar navedena kršitev te določbe ZPP ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.

Skladno z določbo 1. alinee 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadaljnji) je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Po določbi 2. odstavka istega člena pa delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. V obravnavani zadevi gre za položaj iz 3. odstavka 90. člena ZDR, po katerem delavec, če sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico izpodbijati pred pristojnim sodiščem utemeljenost odpovednega razloga.

Tožena stranka je tožnici dne 15. 12. 2008 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica sprejela in podpisala za delovno mesto prodajalke, v kateri je določena osnovna plača za delovno mesto v višini 666,90 EUR bruto (ki je bistveno nižja od osnovne plače, določene v odpovedani pogodbi o zaposlitvi za isto delovno mesto prodajalke). Z aneksom k pogodbi o zaposlitvi je bilo dogovorjeno, da tožnica prejme bruto 182,46 EUR začasnega dodatka za izravnavo, ki se delavki izplačuje mesečno v višini razlike do prejšnje mesečne osnovne plače ter da je dodatek za izravnavo posledica prehoda na nov plačni model in se bo ukinjal proporcionalno v obdobju 24 mesecev.

Iz izvedenega dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje izhaja, da je tožena stranka dne 18. 9. 2006 kot prevzeto družbo pripojila družbo Ž.I. d.d., v kateri je bila zaposlena tožnica. Istega leta (2006) si je tožena stranka kot prevzete družbe pripojila še družbo K. d.d., P.V. d.d., D.P. d.d. in Ž.G. d.d.. Tožena stranka po prevzemu prevzetim delavcem njihovih pogodb o zaposlitvi ni spremenila. Ker so imele prevzete družbe različne plačne modele, je tožena stranka, po preteku roka iz 2. odstavka 73. člena ZDR, v katerem mora prevzemnik prevzetim delavcem zagotavljati ugodnejše pravice, sprejela dne 10. 12. 2008 novo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest ter nov plačni model. Zaradi navedenega je sprejela nove organizacijske predpise in sicer: pravilnik o sistemizaciji, metoda za sistemiziranje, pravilnik o organiziranosti, organizacijski predpis za ocenjevanje uspešnosti dela, kriteriji in merila za ocenjevanje delovne uspešnosti in napredovanja zaposlenih ter nov tarifni del podjetniške kolektivne pogodbe (B3, B7 in B8), ki so pričeli veljati z dne 1. 1. 2009. K novim aktom je podal soglasje sindikat in svet delavcev, kar je razvidno iz priloženih aktov. Po sprejetju navedenih aktov je dne 15. 12. 2008 tožena stranka podala tožnici redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (A2), tožnica je ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi, za delovno mesto prodajalec sprejela in novo pogodbo tudi podpisala dne 21. 1. 2009. Dne 5. 2. 2009 pa je vložila tožbo, ker je menila, da za odpoved ni obstajal utemeljen poslovni razlog, ker je merila, da je edini razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ta, da se ji za isto delo, na istem delovnem mestu, pod istimi pogoji, zniža plača. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je v obravnavanem primeru sprememba sistemizacije, ki jo je izvedla tožena stranka zaradi nesorazmerja med zaposlenimi pri plačilu za enako delo in zaradi pripojitve več družb k toženi stranki, utemeljen poslovni razlog za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove.

V konkretnem primeru je prišlo do organizacijskih in strukturnih sprememb na strani tožene stranke (v letu 2006), ko si je pripojila kot prevzeto družbo, družbo I. d.d. in še štiri druge družbe, ki so bile pred pripojitvijo samostojne družbe in so imele različne akte o sistemizaciji delovnih mest in različne plačne sisteme, ki jih je bila tožena stranka dolžna spoštovati in delavcem zagotavljati iste pogoje še najmanj eno leto (2. odstavek 73. člena ZDR). Pri toženi stranki so tako imeli več plačnih sistemov, saj je vsaka družba, ki se je pripojila, imela drugačen plačni sistem in sistem nagrajevanja. Družba I. d.d., ki se je pripojila k toženi stranki, je imela svoj način nagrajevanja in svoj plačni sistem, ki je močno odstopal od ostalih pripojenih družb, saj so imeli zaposleni v tej družbi precej višje plače (tudi tožnica). Tožena stranka je tako z novimi organizacijskimi predpisi in z novim plačnim sistemom poenotila sistemizacijo delovnih mest ter poenotila osnovne plače ter dodatke za vse zaposlene delavce.

Bistveno za odločitev v tej zadevi je, da je tožena stranka po pripojitvi družb in spoštovanju enoletnega roka iz 2. odstavka 73. člena ZDR poenotila akt o sistemizaciji delovnih mest, plačni sistem in sistem nagrajevanja ter odpravila razlikovanje znotraj družbe med delovnimi mesti iste vrste. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je sprememba sistemizacije v primerih, ko pride do pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja po 73. členu ZDR, utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove, saj delodajalec tako poenoti vrednotenje podobnih delovnih mest, ki so bila pred tem v posameznih družbah različno ovrednotena, kar velja za konkretni primer. Tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da je edini razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, da se tožnici za isto delo, pod istimi pogoji dela, zniža plača. Sprememba osnovne plače je bila posledica organizacijskih sprememb pri toženi stranki, ob siceršnjem spoštovanju enoletnega roka iz 2. odstavka 73. člena ZDR, kar vse je tožena stranka obrazložila že v redni odpovedi s pogodbo o zaposlitvi s ponudbo nove (A2).

Razpravljajoči senat pritožbenega sodišča je seznanjen z drugačno odločitvijo drugega senata v zadevi opr. št. Pdp 1005/2009 z dne 19. 11. 2009, vendar je zavzel v tej zadevi drugačno stališče, da je sprememba sistemizacije v primerih, ko pride do pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, po poteku roka enega leta iz 2. odstavka 73. členu ZDR, utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (s ponudbo nove), saj delodajalec tako poenoti vrednotenje podobnih delovnih mest, ki so bila pred tem v posameznih družbah različno ovrednotena.

Ker ostale pritožbene navedbe za odločitev v obravnavani pravdni zadevi niso odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP), prav tako tožena stranka ne navaja drugih pravnoupoštevnih dejstev, s katerimi bi lahko omajala izpodbijano sodbo in ker tudi niso podane kršitve, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP).