Up-2757/08

14. 7. 2009

ODLOČBA

Senat Ustavnega sodišča je v postopku odločanja o ustavni pritožbi, ki jo je vložila družba GEAPRODUKT, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa Did Mušinovič, odvetnik v Ljubljani, na seji 14. julija 2009

odločil:

1.Zavrnilni del izreka sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. II Ip 999/2008 z dne 2. 7. 2008 ter 1. in 2. točka izreka sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani št. 0142 Ig 1053/2002 z dne 19. 3. 2008 se razveljavijo.

2.Zadeva se vrne Okrajnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

Obrazložitev

A.

1.S sklepom o izvršbi št. Ig 2002/01053 z dne 16. 5. 2002 je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo zoper ustavno pritožnico (v izvršbi dolžnico) kot pravno naslednico družbe, izbrisane iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in nasl. – v nadaljevanju ZFPPod). Po ugovoru pritožnice je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo in zavrnilo predlog za izvršbo. Zoper to odločitev se je pritožil upnik. Višje sodišče je njegovi pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri ponovnem odločanju je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožničin ugovor. Višje sodišče je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo pritožnici in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je dovolilo izvršbo zakonskih zamudnih obresti le do 1. 1. 2002, za zakonske zamudne obresti po tem datumu pa je predlog za izvršbo zavrnilo. V preostalem delu je pritožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Odločitev temelji na stališču, da njene ugovorne navedbe ne dajejo zadostne podlage za ugotovitev njene pasivnosti, medtem ko naj njenih pritožbenih navedb v zvezi s tem vprašanjem ne bi bilo mogoče upoštevati, ker naj bi šlo za nedovoljeno pritožbeno novoto.

2.Zoper navedeni sodni odločbi pritožnica vlaga ustavno pritožbo. Ustavno sodišče je štelo, da izpodbija le tisti del, v katerem s pritožbo ni uspela (del, s katerim se dovoli izvršba za glavnico z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do 1. 1. 2002). Zatrjuje kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Navaja, da je ugovor zoper sklep o izvršbi vložila 5. 6. 2002 in da je bila odločba Ustavnega sodišča št. U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002 (Uradni list RS, št. 93/02 in OdlUS XI, 211) sprejeta šele 9. 10. 2002. Po njej naj bi se izoblikovali nova stališča in sodna praksa o aktivnosti oziroma pasivnosti družbenika izbrisane družbe. Meni, da se Višje sodišče neutemeljeno sklicuje na stališča iz odločbe št. U-I-135/00, saj se nanje v ugovoru ni mogla sklicevati, ker je bila navedena odločba sprejeta po tem, ko je vložila ugovor zoper sklep o izvršbi.

3.Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo s sklepom št. Up-2757/08 z dne 22. 5. 2009 sprejel v obravnavo. O sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo je Ustavno sodišče na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) obvestilo Višje sodišče v Ljubljani. Na podlagi drugega odstavka 56. člena ZUstS je bila ustavna pritožba poslana nasprotni stranki v izvršilnem postopku, ki nanjo ni odgovorila.

B.

4.Višje sodišče je sprejelo stališče, da pritožničine ugovorne navedbe, da na poslovanje izbrisane družbe ni imela vpliva, ne dajejo zadostne podlage za ugotovitev njene pasivnosti, medtem ko njenih pritožbenih navedb v zvezi s tem vprašanjem ni mogoče upoštevati, ker naj bi šlo za nedovoljeno pritožbeno novoto.

5.To stališče Višjega sodišča je v neskladju z Ustavo, saj pritožnici ni bila dana možnost, da se izjavi o svojem statusu pasivne družbenice že v postopku na prvi stopnji. V odločbi št. U-I-351/04 in Up-357/03 z dne 20. 10. 2005 (Uradni list RS, št. 96/05) je Ustavno sodišče presojalo skladnost ureditve nadaljevanja izvršilnega postopka zoper novega dolžnika z Ustavo in pri tem sprejelo stališče, da odločanje o prehodu obveznosti na novega dolžnika zahteva postopek, ki je vsebinsko enak postopku odločanja o ugovoru dolžnika proti sklepu o izvršbi z upoštevanjem ustreznih procesnih jamstev. Ker zakonska ureditev tega ni omogočala, je presodilo, da je četrti odstavek 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – ZIZ) v neskladju z 22. in s 25. členom Ustave. Prav tako je za čas do odprave ugotovljenega neskladja z Ustavo določilo način izvršitve odločbe, po katerem mora sodišče pri odločanju o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka novemu dolžniku dati možnost, da se izjavi že v postopku na prvi stopnji.

6.Pritožnica je vstopila v izvršilni postopek še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, vendar ugovora, da ni imela vpliva na poslovanje družbe in da zato ni mogla biti aktivna družbenica v izbrisani družbi, ni mogla uveljaviti na prvi stopnji. Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-135/00, s katero je med drugim razveljavilo četrti in peti odstavek 27. člena ZFPPod, kolikor sta se nanašala na t. i. pasivne družbenike, je bila sprejeta 9. 10. 2002. Šele z njo so bili vzpostavljeni kriteriji, ki naj bi jih upoštevala sodišča pri ugotavljanju pasivnosti oziroma aktivnosti družbenikov izbrisane družbe (50. in 74. točka obrazložitve odločbe št. U-I-135/00). S tem so bili tudi v vsebinskem smislu nakazani trditve in dokazi, ki naj bi jih družbeniki, ki nosijo trditveno in dokazno breme, uveljavljali pred sodišči. Ugovor zoper sklep o izvršbi je pritožnica vložila 5. 6. 2002, torej še preden je bila izdana odločba št. U-I-135/00. O njenem ugovoru je sodišče prve stopnje prvič odločilo 22. 9. 2005, drugič pa 19. 3. 2008. Da je pasivna družbenica, je pritožnica lahko zatrjevala šele v pritožbi, ki je bila prva vloga pritožnice po izdaji odločbe št. U-I-135/00. Njene navedbe v zvezi s pasivnostjo tako ne morejo biti nedovoljena pritožbena novota.

7.Višje sodišče je pritožničine navedbe opredelilo kot nedovoljeno pritožbeno novoto, hkrati pa je njene ugovorne navedbe štelo kot nezadostne, da bi se lahko ugotovila njena pasivnost. Vendar bi moralo sodišče dati pritožnici v skladu s predpisanim načinom izvršitve iz odločbe št. U-I-351/04 in Up-357/03 možnost, da se o prehodu terjatve nase izreče pred prvostopenjskim sodiščem, da bi zoper odločitev sodišča o njeni pasivni legitimaciji imela še možnost pritožbe. S tem, ko je Višje sodišče njeno pritožbo zavrnilo, je pritožnici onemogočilo uveljavljati ta ugovor pred sodiščem prve stopnje in ji s tem kršilo pravico, da se izjavi, ter pravico do pritožbe, varovani z 22. in s 25. členom Ustave.

8.Ustavno sodišče je o enakem ustavnopravnem primeru že odločilo. Z odločbo št. Up-855/04 z dne 2. 3. 2006 (Uradni list RS, št. 28/06) je ustavni pritožbi ugodilo. Ker so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 59. člena ZUstS, je odločbo o tej ustavni pritožbi sprejel senat Ustavnega sodišča. V izreku navedena sklepa je v izpodbijanem delu razveljavil in zadevo vrnil Okrajnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

C.

9.Senat je sprejel to odločbo na podlagi tretjega odstavka 59. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik senata Jan Zobec ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Odločbo je sprejel soglasno.

Jan Zobec Predsednik senata