Jedro

Če je tožnik investiral v hišo, kot navaja v pritožbi, bi bil to v zapuščinskem postopku lahko predmet izločitvenega zahtevka po 32. členu ZD. Takšnega zahtevka tožnik ni postavil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. V obravnavani zapuščinski zadevi je sodišče prve stopnje izdalo sklep o dedovanju, s katerim je ugotovilo obseg zapuščine (I. točka izreka), določilo oporočna dediča zapustničina sinova A. Ž. in B. Ž. ter dedne deleže, ki sta jih prejela (II. točka izreka), ter ugotovilo, da sta se dediča priglasila k dedovanju in sprejela svoje dedne deleže (III. točka izreka).

2. Pritožnik z laično pritožbo izpodbija sklep o dedovanju ter navaja, da je bila zapustnica v času sestave pogodbe pod velikim vplivom in presenečenjem od poroke dediča A. Ž. ter je zato sestavila tako vsebino oporoke, da je večkrat na sodišču vprašal sodnico ali je notarka preverila lastništvo, da ne drži navedba v delu oporoke, da je objekt garaža prilagojen za bivanje invalidne osebe z dvigalom, da je zapustnica velikokrat spreminjala svoje mnenje o hiši, da ta ni bila v celoti njena, ampak jo je gradila s svojim možem F. Ž. ter sta bila v zemljiški knjigi vpisana vsak do polovice, da iz podatkov zemljiške knjige izhaja nepravilno vpisana prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin, da iz poziva sodnega cenilca ni jasno, zakaj izvedenka P. N. ni mogla pridobiti potrebnih dokumentov, cenilec A. B. pa jih je lahko. Nadalje navaja, da je v hišo investiral tretjino vrednosti materiala in dela za pokrivanje strehe, polovico vrednosti pri nakupu in montaži peči za centralno kurjavo in še mnogo tega, ter da je po smrti zapustnice prevzel njen dolg pri P. v višini 1.276,40 EUR in T. v višini 50 EUR ter je plačeval nadomestilo za stavbno zemljišče za celotno nepremičnino od leta 2014 do 2019. 3. Nasprotni dedič na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot izhaja iz podatkov spisa in iz izpodbijanega sklepa, je bil pritožnik do smrti zapustnice lastnik stanovanjske hiše stoječe na parcelah št. 153/4 in 153/16, k. o. ..., do 1/6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v tem postopku zahteval nujni dedni delež, vendar prepozno. Zapustničino oporoko je tolmačilo tako, da je pritožniku na račun nujnega deleža zapustila še delež, ki ga dejansko zaseda. Po ugotovitvah izvedenca je to še 1/6, tako da je tožnik sedaj lastnik stanovanjske hiše do 2/6 ali 1/3. Izpodbijani sklep je v dejanskem in pravnem pogledu pravilen. Pritožba navedenega ne izpodbija.

6. Ker je bila pritožnikova tožba, s katero je izpodbijal oporoko, zavržena, sodišče njegovih trditev, da je bila zapustnica pod velikim vplivom in presenečenjem nad poroko drugega sina, pravilno ni upoštevalo. Iz priloženih zemljiškoknjižnih izpisov v sodnem spisu izhaja, da je sodišče preverilo lastništvo nepremičnin, kar je v izpodbijanem sklepu pravilno navedeno. Ali je objekt garaže prilagojen za bivanje invalidne osebe z dvigalom ali ne, ni bilo bistveno za odločitev o dedovanju, pa tudi tekom postopka pritožnik takšnega ugovora ni podal. Prav tako v postopku ni podal ugovora, da je zapustnica stanovanjsko hišo gradila skupaj z možem F. Ž. in da sta bila v zemljiški knjigi vpisana vsak do polovice. Če je prišlo v postopku izdaje začasne odredbe o prepovedi in odtujitve in obremenitve nepremičnin do kakršnekoli pomote, mora pritožnik to urejati v tistem postopku in ni predmet tega sklepa o dedovanju. Tudi glede izvedencev P. N. in A. B. tekom postopka s strani pritožnika ni bilo nobenega ugovora. Če je tožnik investiral v hišo, kot navaja v pritožbi, bi bil to v zapuščinskem postopku lahko predmet izločitvenega zahtevka po 32. členu Zakona o dedovanju (ZD). Takšnega zahtevka tožnik ni postavil. V zvezi z dolgovi zapustnice pritožbeno sodišče pojasnjuje, da pritožnik dolgov, ki jih navaja (P., T. in nadomestilo) ni uveljavljal v zapuščinskem postopku. Glede na določilo 142. člena ZD ima izven zapuščinskega postopka skladno z veljavnimi predpisi pravico od sodediča zahtevati ustrezen del dolga, ki ga je prevzel po zapustnici.

7. Ob povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku v povezavi s 163. členom ZD).