Jedro

Iz sklepa o začasni odredbi, na katerega je oprla svojo odločitev, glede upoštevanja B. B. kot tožnikovega družinskega člana, je sicer res mogoče sklepati, da hčerka živi pri mami in ima s tožnikom stike v skladu z začasno odredbo, a glede na povedano (t. j., da starša sporazuma o varstvu in vzgoji otroka, v času vložitve prošnje, nista dosegla) in glede na to, da je vprašanje prebivališča otroka pravno relevantno dejstvo, se tožena stranka v konkretnem primeru ne bi smela zadovoljiti s "smiselnimi" ugotovitvami. Izvesti bi morala dodatni ugotovitveni postopek.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 1743/2023 z dne 20. 7. 2023 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

_Izpodbijana odločba_

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. in II. stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 102/2023, zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev na njem.

2. V obrazložitvi se tožena stranka sklicuje na 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) v zvezi s finančnim kriterijem za dodelitev BPP ter navaja, da znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka 930,68 EUR. Na podlagi vpogleda v register Finančne uprave RS (33. člen ZBPP) je ugotovila, da je tožnikov lastni dohodek v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za BPP znašal 3.491,13 EUR, povprečni mesečni dohodek pa 1.163,71 EUR. Na podlagi predloženih potrdil o plačilu preživnine (ki jih je tožnik sodišču predložil skupaj z odgovorom na poziv sodišča z dne 5. 6. 2023) in sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 1191/2020 z dne 18. 7. 2022 (v nadaljevanju: sklep o začasni odredbi), tožena stranka tožnikove hčere, ob sklicevanju na deseti odstavek 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS), ni štela za družinsko članico. Iz sklepa o začasni odredbi izhaja, da je sodišče določilo stike tožnika in njegove mladoletne hčerke, zaradi česar je tožena stranka sklepala, da hči živi pri mami. Pri izračunu tožnikovega neto dohodka, pa je skladno s 13. členom ZUPJS, upoštevala izplačano preživnino, v višini 375,00 EUR1 in ugotovila, da je v relevantnem obdobju prejel dohodek v višini 3.116,13 EUR, njegov povprečni mesečni dohodek pa je znašal 1.038,71 EUR na družinskega člana, s čimer je presegel dohodkovni cenzus za pridobitev BPP. Glede na ugotovljeno je njegovo prošnjo skladno z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP, kot neutemeljeno zavrnila.

_Povzetek bistvenih tožbenih navedb_

3. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Sodišču primarno predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in odloči v sporu polne jurisdikcije, pri tem pa (smiselno) kot izbranega odvetnika določi A. A.2, oziroma podredno, da zadevo vrne v odločanje toženi stranki. Priglaša stroške postopka z zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom.

4. V dopolnitvi prošnje za dodelitev BPP je toženo stranko obvestil, da sam preživlja mladoletno hčerko B. B. Ker o skrbništvu še ni odločeno, jo je treba šteti kot vzdrževanega družinskega člana, saj se, dokler o tem ni dokončno odločeno, šteje, da je otrok dodeljen v vzgojo in varstvo obema staršema. Hčerka pa živi tudi pri njemu. Tožnik prejema minimalno plačo, saj je treba nadomestilo za potne stroške in regres za malico odšteti od plače. Ker tožena stranka B. B. ni štela kot družinske članice in ni upoštevala, da ima tožnik neto plačo le v višini minimalne plače, je bilo dejansko stanje narobe ugotovljeno. V nadaljevanju tožnik opozarja, da je bil diskriminiran v primerjavi z drugimi upravičenci do BPP, ki jim je v celoti ugodena BPP in katerim v dohodek ne vštevajo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij (14. člen Ustave RS).

5. Tožena stranka je sodišču skladno z 38. členom ZUS-1 poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

_Presoja sodišča_ **K I. točki izreka:**

6. Tožba je utemeljena.

7. Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke, s katero je ta zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP. Sporno je predvsem neupoštevanje tožnikove mladoletne hčerke kot njegovega družinskega člana, za namen ugotavljanja njegovega materialnega položaja (finančni kriterij).

8. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Ugotavljanje materialnega položaja prosilca urejata 13. in 14. člen ZBPP. Slednji za namen njegovega ugotavljanja v drugem odstavku napotuje na uporabo določb Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre). V prvem odstavku pa pravi, da se za vprašanje katere osebe se pri ugotavljanju prosilčevega materialnega položaja upoštevajo, uporabljajo določbe ZUPJS. Vprašanje upoštevanja otrok, ki ne živijo skupaj z obema staršema, ureja deseti odstavek 10. člena ZUPJS, ki določa osebe, ki se upoštevajo poleg vlagatelja pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja. Ta pravi, da če se starši skladno s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, sporazumejo, da imajo oziroma obdržijo varstvo in vzgojo otroka, se otrok pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva pri tistem izmed staršev, kot se sporazumejo starši. Če se starši o tem ne sporazumejo, se otrok upošteva pri tistem izmed staršev, pri katerem ima prijavljeno stalno prebivališče. 9. Sodišče ugotavlja, da je iz tožnikove prošnje za BPP z dne 5. 6. 20233, njegovega odgovora na poziv sodišča z dne 7. 6. 20234 in vpogleda tožene stranke v elektronski vpisnik PUND5, razvidno, da starša sporazuma v času vložitve tožnikove prošnje (5. 6. 2023) nista dosegla. Iz tožnikove prošnje izhaja, da je kot družinskega člana navedel mladoletno hčerko B. B., in kot njeno stalno oziroma začasno prebivališče navedel naslov, ... (njegov naslov). Da je hčerka prijavljena na istem naslovu kot tožnik izhaja tudi iz izpisa iz Centralnega registra prebivalstva z dne 5. 6. 2023 (l. št. 18 upravnega spisa), ki ga je pridobila tožena stranka. Iz sklepa o začasni odredbi, na katerega je oprla svojo odločitev, glede upoštevanja B. B. kot tožnikovega družinskega člana, je sicer res mogoče sklepati, da hčerka živi pri mami in ima s tožnikom stike v skladu z začasno odredbo, a glede na povedano in glede na to, da je vprašanje prebivališča otroka pravno relevantno dejstvo, se tožena stranka v konkretnem primeru ne bi smela zadovoljiti s "smiselnimi" ugotovitvami. Izvesti bi morala dodatni ugotovitveni postopek.

10. Poleg tega pa bi se morala do navedb tožnika glede mladoletne hčerke, v izpodbijani odločbi, opredeliti. Zato je utemeljen tožbeni očitek, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zaključek tožene stranke, da tožnika šteje za samsko osebo pa preuranjen6. Ob pravilni uporabi desetega odstavka 10. člena ZUPJS bi morala tožena stranka, po povedanem, ugotoviti pri katerem od staršev ima otrok dejansko stalno prebivališče in na tej podlagi odločiti, ali se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca ali ne7. 11. Glede na navedeno sodišče zaključuje, da je tožena stranka nepopolno ugotovila dejansko stanje, v posledici česar je napačno uporabila materialno pravo (deseti odstavek 10. člena ZUPJS). Sodišče je tako izpodbijano odločbo, na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, odpravilo in vrnilo toženi stranki v ponovnen postopek (tretji odstavek istega člena). V tem postopku bo morala upoštevati pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ter ponovno odločiti o tem, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP. Ker je bilo treba izpodbijano odločbo iz navedenih razlogov odpraviti, se sodišče do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo.

12. V zadevi je tožnik primarno predlagal odločanje v sporu polne jurisdikcije, vendar sodišče meni, da narava stvari takega odločanja ne dopušča, ker podatki postopka za to ne dajejo zanesljive podlage (prvi odstavek 65. člena ZUS-1).

13. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi, v upravnem sporu pa ni sodelovala stranka z nasprotnim interesom.

**K II. točki izreka:**

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Zadeva je bila rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, zato se mu priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika), povečani za 22% DDV (odvetnik je zavezanec za DDV), kar skupaj znaša 347,70 EUR. Sodišče je tožniku dosodilo tudi zakonske zamudne obresti od stroškov postopka, ki tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika) do prenehanja obveznosti.

1 3 x 125,00 EUR. 2 Sodišče je predlog, da se kot izbranega odvetnika določi A. A., štelo k primarnemu tožbenemu predlogu, v katerem je tožnik predlagal odločitev v sporu polne jurisdikcije, saj je to edino smiselno, glede na to, da v podrejenem predlogu tožnik predlaga vrnitev zadeve v ponovno odločanje toženi stranki, v pristojnosti katere bi posledično bila tudi določitev odvetnika za izvajanje BPP. Poleg tega pa sama oblika in vsebina besedila tožbenega predloga in presledki med stavki kažejo na to, da je tožnik "vrnil" sporni stavek eno vrstico prepozno in ta dejansko spada v zgornjo vrstico, kjer je primarni tožbeni predlog, zato je sodišče to štelo za tiskarsko napako. 3 V njej je (med drugim) navedel, da imata skrbništvo nad mladoletno hčerko oba starša. 4 V njem je pojasnil, da hčerko preživlja sam in da o skrbništvu še ni dokončno odločeno, zaradi česar je hčerko potrebno šteti, kot vzdrževanega družinskega člana. 5 Tožena stranka je ugotovila, da se zaradi odločanja o varstvu in vzgoji vodi sodni postopek Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 1191/2020, v katerem je bila dne 18. 7. 2022 izdana začasna odredba. 6 Enako stališče je to sodišče sprejelo v sodbi I U 873/2023 z dne 9. 8. 2023. 7 Enako tudi Vrhovno sodišče v sodbi VIII Ips 99/2016 z dne 11. 10. 2016, to sodišče pa v sodbah I U 106/2016 z dne 23. 2. 2016 in I U1456/2020 z dne 16. 2. 2021 (9. točka obrazložitve), na katero se je sklicevala tudi tožena stranka v izpodbijani odločbi.