Jedro

Javni jamstveni in preživninski sklad kot upnik mora na podlagi prvega odstavka 42. člena ZIZ določno označiti popolni izvršilni naslov, torej izvršilni naslov, iz katerega izhaja dolžnikova preživninska zaveza do preživninskega upravičenca (otroka), in odločbo sklada skupaj z obvestili, ki pa le izkazujejo prehod obveznosti v smislu 24. člena ZIZ. Če predlog za izvršbo ne vsebuje popolne označbe izvršilnega naslova, ni izpolnjena procesna predpostavka izvršbe in je predlog formalno pomanjkljiv, zaradi česar je z njim treba postopati kot z nepopolno vlogo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izvršbo, ker je ugotovilo, da na podlagi izvršljive odločbe Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije (v nadaljevanju: sklad) ne izhaja dolžnikova obveznost do sklada, temveč je navedena odločba lahko samo podlaga za vstop sklada v položaj upnika v skladu s 24. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Proti sklepu se je upnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in dovoli predlagano izvršbo. Sklicuje se na šesti odstavek 21.d člena Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS), ki predpisuje, da obvestilo sklada skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine predstavlja izvršilni naslov, ter na stališča v sodbi oziroma sklepu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. I Up 269/2003 z dne 13. 1. 2005 in II Ips 649/2001 z dne 7. 2. 2002. Nadalje pritožbo opira na tretji odstavek 28. člena ZJSRS, na podlagi katerega sklad vstopi v razmerje do preživninskega zavezanca, to je dolžnika, v položaj otroka kot upnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopka, z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravice po ZJSRS (zakonska subrogacija). Glede na navedeno ima sklad pravico izterjati od preživninskega zavezanca vsa izplačana nadomestila preživnine zakoniti zastopnici.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno stališče je pravno zmotno. Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da sklad ne more zgolj na podlagi svoje odločbe in obvestil izterjati nadomestila preživnine od preživninskega zavezanca ter da je ta odločba samo podlaga za vstop sklada v položaj upnika v skladu s 24. členom ZIZ, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po izvršilnem naslovu med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Sodišče prve stopnje je v sklepu glede vprašanja izvršilnega naslova, na podlagi katerega lahko sklad izterjuje preživninskemu upravičencu izplačano nadomestilo preživnine od preživninskega zavezanca, navedlo pravilne in popolne razloge, ki jih višjemu sodišču ni treba ponavljati in se nanje sklicuje.

Navedeno stališče pomeni, da mora sklad kot upnik na podlagi prvega odstavka 42. člena ZIZ določno označiti popolni izvršilni naslov, torej izvršilni naslov, iz katerega izhaja dolžnikova preživninska zaveza do preživninskega upravičenca (otroka), in že zatrjevano odločbo sklada skupaj z obvestili, ki pa le izkazujejo prehod obveznosti v smislu 24. člena ZIZ. Če predlog za izvršbo ne vsebuje popolne označbe izvršilnega naslova, ni izpolnjena procesna predpostavka izvršbe in je predlog formalno pomanjkljiv, zaradi česar je z njim treba postopati kot z nepopolno vlogo (108. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ). To stališče izhaja iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 30. 6. 2004, sprejetega sicer ob takrat veljavni določbi 42. člena ZIZ, ki je predpisovala predložitev izvršilnega naslova v izvirniku ali v overjenemu prepisu. Vendar je uporabljivo tudi ob spremenjeni določbi 42. člena ZIZ, ko izvršilnega naslova ni treba več priložiti predlogu za izvršbo, temveč ga je treba le določno označiti. Do spremembe določbe je namreč prišlo zaradi poenostavitve vlaganja predlogov za izvršbo tudi na podlagi izvršilnega naslova po pošti ali elektronski poti na predpisanih obrazcih brez prilaganja dokazil (glej obrazložitev k 16. členu predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ-E, Poročevalec Državnega zbora št. 92/2006).

Kljub navedenemu pa višje sodišče v odločitev v sklepu sodišča prve stopnje ni poseglo, ker je opustitev uporabe 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ le relativna bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki bi jo moral upnik v pritožbi izrecno uveljavljati. Višje sodišče po uradni dolžnosti pazi le na nekatere procesne kršitve in pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Iz istega razloga tudi ni poseglo v odločitev o zavrnitvi predloga za izvršbo, medtem ko je ob pomanjkanju procesnih predpostavk treba predlog zavreči. Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).