Jedro

Obravnavan je primer, ko starša - preživninska zavezanca, plačujeta kredit za skupno hišo, ki jo uporablja samo eden od staršev v zvezi z vprašanjem ugotovitve preživninske zmožnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 22. 10. 2011 rojenega sina pravdnih strank zaupalo v varstvo in vzgojo materi I. I., odločilo o otrokovih stikih z očetom A. I. in slednjega zavezalo plačevati preživnino, ki od 8. 10. do 22. 12. 2014 znaša 193,00 EUR, od 23. 12. 2014 do 28. 2. 2015, 23,00 EUR poleg z začasno odredbo določenih 170,00 EUR mesečno, od 1. 3. 2015 do pravnomočnosti sodbe 42,00 EUR poleg z začasno odredbo določenih 170,00 EUR, od pravnomočnosti sodbe dalje pa 212,00 EUR mesečno.

2. Sodbo sodišča prve stopnje je v delu, nanašajočem se na preživnino, izpodbijala tožnica, vendar neuspešno: sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča potrdilo.

3. Tožnica je zoper pravnomočno sodbo o višini preživnine vložila predlog za dopustitev revizije, in sicer glede pravnih vprašanj: - ali sme sodišče pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti oziroma razpoložljivih dohodkov zavezanca (toženca) upoštevati tudi njegove kreditne obveznosti za nepremičnino, ki je skupno premoženje pravdnih strank, a v njej živi toženec sam; - ali mora sodišče v primeru, da šteje stanovanjske kreditne obveznosti zavezanca (toženca) za pravno relevantne, pri določitvi višine preživnine za otroka, pri porazdelitvi preživninskega bremena med starša, upoštevati pri preživninskih zmožnostih drugega starša (tožnice) tudi njegov delež najemnine za stanovanje, v katerem živita skupaj z otrokom, in stanovanjske kreditne obveznosti za skupno hišo, v kateri je ostal toženec, ter - pod katerimi pogoji sme sodišče pri določitvi višine otrokove preživnine upoštevati zgolj stanovanjske kreditne obveznosti na strani zavezanca za plačilo (toženca), ne pa tudi stanovanjskih kreditnih obveznosti in plačevanja najemnine na strani starša, pri katerem otrok živi (tožnice), ter ali je pritožbeno sodišče z različno obravnavo (primerljivih) položajev tožnice in toženca ter njunih zmožnosti za preživljanje otroka kršilo 129. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Tožnica trdi, da ni sodne prakse o vprašanju, ali in pod katerimi pogoji se pri ugotavljanju zmožnosti staršev za preživljanje otroka upoštevajo stanovanjske kreditne obveznosti staršev oziroma v kolikšni meri je potrebno upoštevati stroške najemnine, ki ne spadajo med otrokove potrebe in jih izključno zase plačuje tisti od staršev, pri katerem otrok živi. Meni, da je treba ločevati med plačevanjem stanovanjskega kredita, s čimer se zmanjšujejo finančne obveznosti kreditojemalca do banke ter se s tem povečuje njegovo ekonomsko lastništvo nepremičnine, zaradi česar kredita ni mogoče obravnavati zgolj kot strošek, ter plačevanjem najemnine na drugi strani, ki pomeni življenjski strošek, ki ne prispeva k povečanju premoženja najemnika, saj se mora ta po izteku najemne pogodbe izseliti in nima na stanovanju nobenih pravic. Z zmanjšanjem preživninske obveznosti zavezanca na račun odplačevanja stanovanjskega kredita se avtomatično poveča preživninska obveznost starša, pri katerem otrok živi; slednji torej s prevzemom večjega preživninskega bremena dejansko odplačuje del stanovanjskega kredita drugega starša. To pa je v nasprotju z določbo 129. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; stališče pritožbenega sodišča o primernosti porazdelitve preživninskega bremena med oba starša v položaju, ko je na strani toženca upoštevalo njegove preživninske zmožnosti, zmanjšane za stanovanjski kredit, na tožničini strani pa je preživninske zmožnosti ugotovilo brez upoštevanja najemnine in stanovanjskega kredita, je materialnopravno zmotno.

4. Glede zatrjevanih procesnih kršitev v postopku pred sodiščem druge stopnje dopustitev revizije ni bila predlagana. Predpostavke za dopustitev revizije glede predlaganih materialnopravnih vprašanj (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku) niso podane, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (tretji odstavek 367.c člena istega zakona).