Jedro

Izvršbe na nepremičnine ni mogoče dovoliti, če dolžnik ni zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine in če upnik ne predloži listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi sporazuma strank, sklenjenega pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enote v Ljubljani pod opr.štev. II R 575/92 z dne 4.6.1992 na predlog upnika dovolilo zoper prvega dolžnika zaradi izterjave izvršljive terjatve upnika izvršbo z zaznambo sklepa v zemljiški knjigi pri dolžniku lastni 1/4 nepremičnine vpisane v vl.št. 77 k.o. ... ter s prodajo te nepremičnine in poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo.

Predlog za izvršbo na nepremičnino drugo dolžnika pa je sodišče z istim sklepom zavrnilo.

Proti zavrnilnemu delu sklepa je vložil upnik ugovor, ki pa ga je šteti kot pritožbo in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v izreku pod točko II spremeni tako, da dovoli izvršbo tudi na nepremičnine drugega dolžnika. Navaja, da je drugi dolžnik upniku dne 25.5.1992 izročil originalni izpisek iz zemljiške knjige za nepremičnino vpisano pri vl.št. 246 ... iz katerega je izhajalo, da je drugi dolžnik solastnik te nepremičnine do 1/4. Na podlagi takšnega zemljiškoknjižnega stanja je sodišče po sporazumu strank zavarovalo terjatev upnika na nepremičnini drugega dolžnika. Prenos nepremičnine na ml.L. V. ne more imeti pravnih posledic za upnika, ki je prejel v zastavo nepremičnino, ki je bilo zemljiškoknjižno neobremenjena. Očitno je drugi dolžnik manipuliral in brezplačno odtujil nepremičnino zaradi izigravanja upnika, takšno ravnanje dolžnika pa je v nasprotju z določbami ZIZ in razpolaganje dolžnika s premoženjem, ki ga je zastavil upniku za upnika ne more imeti škodljivih posledic.

Pritožba ni utemeljena.

Da lahko sodišče dovoli izvršbo na nepremičnino dolžnika, mora upnik priložiti izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina ali pa priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice (1. in 3. odstavek 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju). Česa takega glede drugo dolžnika upnik ni storil, pa tudi podatki zemljiške knjige izkazujejo, da dolžnik ni vknjižen pri nepremičnini vl.št. 246 k.o. ... do v izvršilnem predlogu zatrjevanega solastninskega deleža. Tako niso bili dani pogoji za dovolitev izvršbe na nepremičnino, katere dolžnik ni lastnik ali solastnik in je sodišče prve stopnje izvršilni predlog proti drugo dolžniku utemeljeno zavrnilo. Glede na pritožbene navedbe je še dodati, da je bil predlog za vknjižbo lastninske pravice na ime ml. V. L. vložen 29.5.1992 in kasneje tudi vpisana v zemljiški knjigi njena lastninska pravica,kar pomeni, da vpis njene lastninske pravice v zemljiško knjigo učinkuje nasproti drugim od trenutka vložitve predloga za vpis (3. odstavek 5. člena Zakona o zemljiški knjigi). Ml. V. L. je tako postala solastnica obravnavane nepremičnine dne 29.5.1992, to pa pomeni, da dolžnik ni mogel več veljavno zastaviti obravnavane nepremičnine s sporazumom, ki je bil sklenjen 4.6.1992. Ali je drugo dolžnik ravnal v odnosu do upnika nepošteno in ali obstoji podlaga za izpodbijanje drugo dolžnikovega pravnega dejanja, pa ni več stvar tega izvršilnega postopka, temveč eventuelno pravde, na podlagi upnikove tožbe zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Odločitev prvega sodišča v izpodbijani 2. točki sklepa o izvršbi pa je pravilna in zakonita in je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep v izpodbijanem delu.