Jedro

Tožnik in toženec nista bila v razmerju delavec - delodajalec, zato ne gre za spor o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja. Ker delovno razmerje ni bilo vzpostavljeno, v sporu za plačilo odškodnine ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. Za odločanje je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Izrek

Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Tožnik je na Okrožno sodišče v Mariboru vložil tožbo, s katero od toženca zahteva plačilo odškodnine v višini 14.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2017 dalje do plačila ter povračilo stroškov postopka. V tožbi zatrjuje, da je do poškodbe pri delu prišlo 22. 3. 2017, ko je opravljal kovinarsko delo na konstrukciji pri tožencu. Delo je opravljal v njegovih prostorih, po njegovem naročilu in navodilih ter na podlagi dogovora, da mu bo toženec uredil status delovnega razmerja. Uveljavlja povračilo premoženjske in nepremoženjske škode.

2. Okrajno sodišče v Mariboru se je s sklepom II P 616/2018 z dne 10. 10. 2018 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in zadevo odstopilo Delovnemu sodišču v Mariboru.

3. Toženec je ugovarjal stvarno pristojnost delovnega sodišča, ker s tožnikom v času nesreče ni bil več v razmerju delavec in delodajalec. Tožnik je bil v času poškodbe upokojen.

4. Delovno sodišče v Mariboru pristojnosti ni sprejelo in je 14. 1. 2019 predlagalo, da Vrhovno sodišče odloči v sporu o pristojnosti. Navedlo je, da med strankama ob škodnem dogodku ni obstajalo delovno razmerje. Tožnik uveljavlja škodo, ki jo je utrpel v prostorih toženca, v tem času je imel status upokojenca. Ker tožnik ne uveljavlja škode iz delovnega razmerja, ne gre za uveljavljanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz razmerja med delavcem in delodajalcem in s tem ne za spor iz 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)1. 5. Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

6. Po določbi točke b. prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno za spore o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem.

7. V obravnavani zadevi iz kompetenčnega dejanskega stanja ne izhaja, da bi tožnik in toženec sklenila pogodbo o zaposlitvi. Tožnik potrjuje, da ni imel sklenjenega delovnega razmerja s tožencem; v času poškodbe je bil tožnik upokojen. Tožnik tudi ne uveljavlja sklenitve ali obstoja delovnega razmerja ali nezakonitosti njegovega prenehanja; uveljavlja le plačilo za škodo, ki jo je utrpel pri opravljanju dela za toženca.

8. Tožnik in toženec nista bila v razmerju delavec – delodajalec, zato ne gre za spor o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja. Ker delovno razmerje ni bilo vzpostavljeno, v sporu za plačilo odškodnine ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. 9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakon o pravdnem postopku (ZPP)2 odločilo, da je za odločanje v tej zadevi na podlagi prvega odstavka 30. člena ZPP stvarno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru, pri katerem je bila tožba vložena.

1 Uradni list RS, št. 2/2004 s spremembami. 2 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami.