Jedro

Prvostopno sodišče je potem, ko obtožencu ni moglo vročiti vabila za glavno obravnavo na znanem naslovu, zaključilo, da se skriva in tako izmika izvedbi kazenskega postopka. Vložnik s tem, ko izpodbija pravilnost takšnega sklepa o dejstvih, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja...Zaradi tega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.

Izrek

Zahteva zagovornika obtoženega M.M. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom, navedenem v uvodu, zoper obtoženega M.M. odredilo pripor iz razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Prvostopno sodišče je za obtoženca, ki mu ni moglo vročiti vabila za glavno obravnavo, ugotovilo, da se skriva in tako izmika organom pregona in da je za izvedbo kazenskega postopka zato potrebno odrediti pripor. Pritožbo obtoženca zoper sklep o priporu je Višje sodišče v Kopru s sklepom z dne 21.7.1999 kot neutemeljeno zavrnilo.

Zagovornik obtoženca je dne 30.7.1999 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov po 2. in 3. točki 1. odstavka 420. člena ZKP. V obrazložitvi zahteve navaja, da sklep o priporu z dne 30.6.1999 ni bil vročen obtoženčevemu zagovorniku in je bila tako obtožencu vzeta možnost strokovne obrambe, posebej pa poudarja, da sodišče napačno razlaga poročilo UNZ Ljubljana z dne 16.12.1998 o tem, kje obtoženec biva oziroma kje se zadržuje. Ocenjuje, da zaključek prvo in drugostopnega sodišča o obstoju okoliščin iz 1. točke 1. odstavka 201. člena ZKP ni pravilen. Vložnik nadalje meni, da je sodišče s tem, ko je poseglo takoj po najtežjem ukrepu, čeprav bi se dalo tudi z milejšimi doseči enak učinek, kršilo Zakon o kazenskem postopku. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odredi obtoženčevo izpustitev iz pripora.

Vrhovni državni tožilec F.M. je v odgovoru, ki ga je podal v skladu z 2. odstavkom 423. člena ZKP, navedel, da je bila ugotovitev sodišča, da se obtoženec skriva, utemeljena in v napadenem sklepu tudi obrazložena ter ocenjuje, da je zahteva neutemeljena.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Vložnikova trditev, da obtoženčev zagovornik (odvetnik A.L.) ni prejel sklepa o priporu, je v nasprotju z vsebino poštne povratnice (ki je v spisu) in iz katere je razvidno, da je odvetnik A.L. dne 7.7.1999 prejel sklep Okrožnega sodišča v Kopru z dne 30.6.1999. Kršitev ustavne pravice do pritožbe (25. člen Ustave, 4. odstavek 202. člena ZKP), ki jo po vsebini uveljavlja vložnik zahteve zato ni podana.

Razumevanje in razlaga poročila UNZ Ljubljana o kraju obtoženčevega stalnega bivališča, ali na prijavljenem naslovu res biva in ali se izmika organom kazenskega pregona, predstavlja ugotavljanje dejanskega stanja. V zvezi s tem je prvostopno sodišče potem, ko obtožencu ni moglo vročiti vabila za glavno obravnavo na znanem naslovu, zaključilo, da se skriva in tako izmika izvedbi kazenskega postopka. Vložnik s tem, ko izpodbija pravilnost takšnega sklepa o dejstvih, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Vrhovno sodišče glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP, po kateri zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ni preizkušalo pravilnosti ugotovitve, da se obtoženi skriva. Ugotavlja pa, da je sodišče na takšni podlagi napravilo pravilen pravni sklep, da je podan priporni razlog po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP.

Vložnikova zatrjevanja, da je podana kršitev določb kazenskega postopka, ker je sodišče za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti izreklo takoj najtežji ukrep, ne upošteva odločilnega dejstva, ki ga je ugotovilo sodišče in sicer, da se obtoženec skriva. Glede na takšno ugotovitev je sodišče obtožencu lahko izreklo le pripor in hkrati odredilo izdajo tiralice za zagotovitev njegove navzočnosti oziroma izvedbo postopka.

Na podlagi navedenega Vrhovno sodišče ugotavlja, da zatrjevane kršitve zakona niso podane oziroma, da zahteva za varstvo zakonitosti v navedenem delu uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato jo je v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.