Jedro

V pravdnem postopku, ki teče po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je namreč mogoče spremeniti dejansko in pravno podlago zahtevka, saj se dejansko stanje ugotavlja na podlagi dokazov, ki sta jih predlagali stranki in na podlagi kontradiktornega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdržalo Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Novi Gorici, VL 48928/2013 z dne 9.4.2013, v prvi in drugi tč. prvega odstavka v celoti v veljavi, tako da morata prvi in drugi toženec v roku 8 dni nerazdelno (solidarno) plačati tožnici znesek 37.104,98 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.4.2013 dalje do plačila ter ji v tem roku povrniti še 60,00 EUR stroškov izvršilnega postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.4.2013 dalje do plačila (I. tč. izreka) ter naložilo prvemu in drugemu tožencu, da v roku 15 dni solidarno povrneta tožeči stranki stroške pravdnega postopka v višini 1.693,55 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (II. tč. Izreka).

Zoper sodbo se pritožuje drugi toženec iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da vse tožbene zahtevke zavrže oz. zavrne oz. podrejeno, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je predlog tožeče stranke do tretjega dolžnika neutemeljen, saj tretji dolžnik upniku ne dolguje ničesar. Tožeča stranke se v svojem predlogu za izvršbo sklicuje na "priložene menice", a ni priložila menice tretjega dolžnika, ampak le prvih dveh dolžnikov, saj listina, na kateri se nahaja samostojen podpis tretjega dolžnika, ni menica. V teku pravdnega postopka sodišče prve stopnje ni presojalo utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi menic, ampak zgolj po podpisani pogodbi, kar je nedopustno. Ker sodišče prve stopnje ni presojalo ustreznosti predloženih listin, ki so osnova tožbenega zahtevka, gre za bistvene kršitve pravil pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje bi v vsakem primeru moralo sklep o izvršbi razveljaviti, saj ne more zavezati toženca na plačilo po menici. Če pa je štelo, da je tožnik spremenil temelj oz. pravno podlago, bi moralo po razveljavitvi sklepa o izvršbi odločati o zahtevku meritorno. Sicer pa je sodišče prve stopnje zahtevek presojalo zgolj po vpogledu v eno podpisano listino, en izvod nepodpisane listine pa je v spis vložila tožena stranka. Ker nista bili enaki listini tudi obe podpisani, ni zadosten argument za upravičenost zahtevka. Pogodba namreč sama določa, da je pogodba sklenjena, ko jo podpišejo vse stranke v vseh izvodih.

Pritožba ni utemeljena.

Postopek v obravnavani zadevi se je začel kot postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine. Po vložitvi ugovora dolžnikov se je postopek prevesil v pravdo. Predmet razpravljanja v pravdi, v katero se prevesi izvršilni postopek po vloženem obrazloženem ugovoru, pa ni samo presoja, ali je neka listina ustrezna verodostojna listina ali ne. V pravdnem postopku, ki teče po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je namreč mogoče spremeniti dejansko in pravno podlago zahtevka, saj se dejansko stanje ugotavlja na podlagi dokazov, ki sta jih predlagali stranki in na podlagi kontradiktornega postopka.

Sodišče prve stopnje je tako presojalo utemeljenost zahtevka tožeče stranke na osnovi pogodbe o kratkoročnem kreditu z dne 18.11.2010 (na podlagi katere so sicer bile izstavljene bianko menice). Zato pritožnik ne more uspeti z zatrjevanjem, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka s tem, ko ni presojalo priloženih listin - menic, ki naj bi bile osnova tožbenega zahtevka.

Res je sicer, da je eden od pogojev, da lahko sodišče v pravdi potrdi dajatveni del sklepa o izvršbi, tudi obstoj pravne podlage, na kateri je bil ta sklep izdan - v konkretnem primeru torej menice. Če se izkaže, da pravna podlaga, na kateri je bil sklep izdan, ne obstaja, obstaja pa druga pravna podlaga, bi sodišče praviloma moralo takšen sklep razveljaviti in nato toženca obsoditi na plačilo na tej drugi podlagi. Vendar, če sodišče ne ravna tako in vseeno potrdi dajatveni del sklepa o izvršbi na drugi pravni podlagi, to ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj ta v ničemer ne vpliva na izid postopka, s katerim je tožbenemu zahtevku ugodeno. Enako kot v primeru, ko sodišče naloži plačilo denarnega zneska s potrditvijo sklepa, čeprav je bil ta izdan na podlagi listine, ki ni verodostojna v smislu določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), gre tudi v tej situaciji zgolj za tehnično vprašanje - vseeno je namreč, ali je toženec obsojen na plačilo denarnega zneska s potrditvijo sklepa o izvršbi ali pa, če sodišče ta sklep razveljavi in nato toženca obsodi na plačilo tega istega zneska na drugi podlagi. Ravno do takšne situacije je v obravnavani zadevi prišlo. Sodišče prve stopnje je potrdilo sklep o izvršbi na pogodbeni podlagi, čeprav je bil ta izdan na podlagi menice kot verodostojne listine (prim. odločitev Vrhovnega sodišča RS, II Ips 255/2010).

Pritožba tudi neutemeljeno navaja, da bi moral biti zavrnjen tožbeni zahtevek, ker naj s strani drugega toženca ne bi bili podpisani obe priloženi kreditni pogodbi, ampak le tista, ki jo je priložila tožeča stranka. Ker je drugi toženec izpovedal, da je podpisal sporno kreditno pogodbo tako kot fizična oseba in kot direktor družbe R. d.o.o. (kar pomeni, da je pogodba veljavno sklenjena in da zavezuje) je brezpredmetna pritožbena trditev, da s strani drugega toženca ni podpisan tudi njegov izvod pogodbe; iz pogodbe pa ne izhaja, kot napačno trdi pritožba, da je pogodba sklenjena, ko jo podpišejo vse stranke v vseh izvodih.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP), saj tudi uradno upoštevnih kršitev ni zasledilo (drugi odstavek 350. člena ZPP).